Carl Gustav Jung je pogosto pripovedoval zgodbo, ki mu jo je povedal njegov osebni prijatelj Richard Wilhelm, sinolog, teolog in misijonar, ki je na Kitajskem preživel 25 let.
V starodavni kitajski provinci Kiaochou je vladala huda suša. Mesece ni padla kapljica dežja. Vse, kar so ljudje poskušali storiti, da bi priklicali dež, se je izjalovilo. Katoličani so organizirali procesije, protestanti so molili, Kitajci so izvajali svoje obrede – prižigali so kadila in streljali s puškami v upanju, da bi prestrašili demone suše. A nič od tega ni obrodilo sadu.
Končno so se prebivalci odločili, da bodo na pomoč poklicali starca, ki naj bi imel moč povzročiti dež. Ko je mojster dežja, suh in zgrban starček, prišel v Kiaochou, je od njih zahteval samo eno stvar – tiho hišico, kamor bi se lahko umaknil v samoto.
Tri dni o njem ni bilo ne sledu ne glasu, četrti dan pa so se na nebu pojavili težki oblaki, ki niso prinesli le dežja, ampak tudi nenavadno močno snežno nevihto – popolno presenečenje za tisti čas leta.
Govorice o čudežnem delu starca so hitro polnile mesto. Tudi Richarda Wilhelma je radovednost gnala, da se je napotil k starcu, da bi izvedel, kako je naredil nevihto. V evropskem slogu ga je vprašal: "Pravijo vam 'mojster dežja'. Mi lahko poveste, kako ste povzročili sneg?"
Mali mož je odgovoril: "Nisem povzročil snega, nisem odgovoren zanj." "Kaj pa ste počeli v teh treh dneh?" je radovedno vprašal Wilhelm. "Oh, to lahko razložim. Prihajam iz druge province, kjer so stvari urejene. Tukaj pa niso v redu; niso takšne, kot bi morale biti po nebeških zakonih, zato vsa provinca in njeni prebivalci niso v naravnem redu, niso v tau. In tudi jaz nisem bil v ravnovesju v tej neurejeni pokrajini, zato sem moral čakati tri dni, dokler nisem spet dosegel taa, nato pa je seveda prišel dež."
Zgodba je polna smisla tudi za današnji svet.
Tudi naš svet pesti huda suša kot prispodoba za odsotnost občutka za naravni življenjski tok, medsebojne povezanosti, vitalnosti in nakazuje na stanje človeškega neravnovesja z božansko naravo življenja.
Zgodba nam govori o izjemni socialni in ekonomski neenakosti, ošabnosti, elitizmu. O pomanjkanju poštenosti, nesposobnosti soočanja z resnico in izkrivljanju informacij. O nesposobnosti vodenja, pomanjkanju integritete in avtentičnosti. O podnebnem kolapsu in ekocidu.
Tudi mi smo, tako kot prebivalci dežele Kiaochou, nenehno vznemirjeni, kajti v skupnosti ne more živeti nič, kar ne vpliva na posameznike, ki se kolektivno identificirajo z njo.
Zdi se, da mir za nas ni več mogoč.
Pa vendar nam mojster dežja s svojim vzgledom ponudi odrešilno upanje. Če želimo ustvarjalno sodelovati v teh strupenih časih, priklicati dež v deželo, v kateri so presahnili vodnjaki, moramo najprej biti prisotni "v deželi, kjer je vse v redu". Ta dežela pa ni daleč.
Nahaja se v zemlji pod našimi nogami in v prostoru med vdihom in izdihom, kjer je prisotna duša. Toda najprej se moramo, tako kot starec, ponovno povezati s sabo in se vrniti v kraj ravnovesja. Skozi tišino, nam pokaže modri mož.
Tišina nas potegne vase, stran od nereda in motenj zunanjega življenja, h globljim koreninam našega bitja. V tišini se lahko napijemo globoke vode življenja, ki je tam še vedno kristalno čista, in nadihamo zraka, ki v tej "drugi deželi" ni strupen.
V tišini lahko nahranimo svoje duše, ki lahko edine spet oživijo ta presušeni svet.
Šele ko se bomo naučili osnov življenja in odkrili, kaj je v nas, potem pa to usmerili navzven, bosta mir in svoboda spet mogoča. Za vsakogar.
Iz uvodnika urednice Vesne Fister v tiskani reviji Sensa april/maj 2024; v prodaji od 5.aprila
V pomladni številki tiskane revije Sensa preberite:
Sensa pogovori
Dr. Semir Osmanagić: "Umetna inteligenca je sposobna evoluirati."
Marjan Ogorevc: "Poskušali so me udomačiti, da bi postal suženj sistema."
Special: Palestinske sanje
Semena palestinske prihodnosti
Wafaa Alburai, Palestinka v Sloveniji: “Nismo številke. Ljudje smo – kot vi.”
Fareed Ta’amlallah, novinar, aktivist, kmet: "Naše upanje je v ljudeh sveta."
100% resnično
Sporočilo Prema Rawata, ambasadorja miru
Samo Simčič o kozmičnem krščanstvu in osnovi alkimije
Po poteh staroselcev: dediščina Inkov in ameriških Navahov
Radikalno sprejemanje = dejavno izražanje ljubezni
Zeleno življenje
Herbarijska popotovanja z Danetom Kataliničem: Pomladni ples narave
Katja Temnik: Biodinamična ali genetsko spremenjena hrana?
V ravnovesju
Kako razumeti odpor v psihoterapevtskem procesu?
Mateja Kunc: Zakaj se nam dogajajo slabe stvari?
Lepota bivanja
Joga uživanja hrane: Zaupati telesu in se odpreti obilju
Preberite si še:
