To je zgodba za vse UTRUJENE ŽENSKE

Nekoč je živela utrujena ženska. Vsako jutro se je komaj zbudila, nato je delala cel dan in izčrpana odšla v posteljo. Ni se več spomnila, kdaj se je nazadnje počutila spočito, polno moči in želje do življenja. Vse je teklo po starem, dokler se ni senca utrujene ženske ločila od nje.

Bil je vroč poletni dan, ko je morala opraviti pomembno nalogo, saj je verjela v pregovore: "ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes", "brez truda ni jela", "kdor ne dela, ne je". Vsa ta prepričanja pa so žensko pripeljala do skrajne utrujenosti in izgorelosti. Senca se je začela oddaljevati, zapustila jo je izčrpano na pisarniškem stolu.

Ženska je prosila senco: "Prosim te, vrni se! Odhajaš in s teboj gre tudi vsa moja moč..."

Senca je odgovorila: "To je res. Sem varuh tvoje energije. Ampak ti ne morem več pomagati. Izčrpala si skoraj vso svojo moč, ne da bi jo napolnila. Premisli: zakaj se ti to dogaja?"

"Težko bom razumela to brez tebe. Prosim, pomagaj mi!"

Senca je razmislila, nato pa se strinjala: "Dobro. Ampak le pod pogojem, da opraviš tri preizkušnje, ki bodo obnovile tvojo energijo. Se strinjaš?

"Seveda!"

"Potem poslušaj. Prva naloga: občuti svoj hrbet in ramena. Se ti zdijo neznosno težka?"

NALOGA ŠT. 1

Utrujena ženska je prikimala. Kako ne bi občutila tega? Koliko let je nosila nevidne težke nahrbtnike?

"Ne jemlji bremen od tistih, ki ga lahko nosijo sami. Vrni jim njihove naloge, njihove zmage in njihov razvoj. Zase obdrži samo svoje. Tako boš lahko začela živeti svoje življenje."

Oh, kako težko je bilo ženski priznati, da nosi breme, ki ji sploh ni bilo namenjeno. To jo je izčrpavalo: skrbi prijateljev, moža, staršev... Nosila je vse njihove težave in jih poskušala rešiti, vendar je bilo vse le še slabše.

Ampak zdaj je dovolj: od zdaj naprej naj vsak živi svoje življenje. Utrujena ženska je zaprla oči, si predstavljala vse, katerih breme je nekoč iz "dobrote" prevzela nase, in jim mentalno vrnila njihov del. Takoj ko se je utrujena ženska osvobodila neznosnega bremena, ji je zazvonil telefon. Vsi, ki so jo kdaj obremenili, so jo začeli klicati.

NALOGA ŠT. 2

Utrujena ženska je s strahom pogledala svojo senco: "Kaj naj storim? Zdaj bodo začeli zahtevati, da ponovno prevzamem njihovo breme!"

Senca je ostala neomajna. "Če želiš biti zdrava, če želiš, da vsi ti ljudje živijo polno življenje brez obžalovanja, moraš opraviti drugo preizkušnjo: nauči se reči 'ne', kadar je to potrebno."

Ženska je prikimala, vendar je začutila, da je druga naloga morda celo težja od prve. Kako zavrniti? Kaj bodo mislili o njej? Kaj, če bodo prenehali komunicirati z njo? Kaj, če je ne bodo imeli več radi? Ampak ni imela izbire.

Odgovorila je na klic prijateljice. Pogovor je bil brez pomena: prijateljica jo je poskušala prepričati, naj rešuje njene težave namesto nje, utrujena ženska pa se je izgovarjala in opravičevala.

Senca je pristopila in tiho predlagala: "Da se naučiš reči 'ne', se moraš najprej naučiti, kako se prenehati opravičevati. Drugače bodo ljudje čutili tvojo negotovost in te prepričevali, dokler ne boš popustila in prevzela njihovega bremena."

Ženska je prikimala in končala pogovor s prijateljico s trdnim, a sočutnim 'ne'. V jeziku srca je to zvenelo nekako tako: "Zelo si mi draga, zato želim, da živiš svoje življenje, verjemi mi, da boš srečnejša, ko boš doživela vse, kar ti je namenjeno, se boš naučila ceniti, kar imaš, in uresničila svoje sanje."

Seveda, niso vsi razumeli utrujene ženske. Nekateri so prenehali komunicirati z njo (ali so bili to res pravi prijatelji?), nekateri so bili užaljeni (potrebovali so čas, da se navadijo živeti svoje življenje in spoštujejo življenje druge osebe), nekateri pa so se sprijaznili.

NALOGA ŠT. 3

Senca je rekla: "Prišel je čas za tretjo in zadnjo preizkušnjo. Nato se ti bo vrnila energija, želja po življenju. Nauči se počivati. Dovoli si počivati. Pri tem se boš soočila s tistimi, ki ti to najbolj preprečujejo - s svojim občutkom krivde."

Tretji preizkus je bil najzahrbtnejši. Občutek krivde je neusmiljeno spreminjal svoje maske in glasove. Kadar koli je utrujena ženska poskušala počivati, se je pojavil občutek krivde in spregovoril v materinem glasu: "Kako? Spet si brez dela? Tukaj delam in delam, ti pa počivaš! Ali te ni sram? Danes je toliko stvari za narediti!"

Ali pa očetov glas: "Če tega ne boš storila, nihče ne bo naredil namesto tebe. Vse bo propadlo. Kaj? Utrujena si? Zakaj si utrujena? Saj še nisi ničesar naredila! Treba je več delati, delaj!"

Ali pa glas babice: "V naši družini nikoli ni bilo takih, ki bi počivali. Ves dan sem na nogah, niti sesti ne morem. In ti moraš biti enaka", je odzvanjalo.  

Glasovi so zahtevali, očitali in obsojali, ženska pa je spoznala, da ne bo mogla počivati, tudi če bi ure ležala na postelji, tudi če bi šla na dopust na konec sveta. In nato se je dvignil krik njenega upora:

"Imam pravico do počitka! Od zdaj naprej ne bom samo delala, ampak se bom tudi popolnoma spočila. Navsezadnje ne obstaja samo dan, ampak tudi noč. Aktivnost prepušča mesto sprostitvi v naravi. Celo mati narava, ta velika ženska, počiva! V resnici ne počiva, ampak se obnavlja, da bo zdrava, srečna, polna navdiha in ustvarjalne moči. In po njej se bom zgledovala tudi jaz. Posledično bom lahko delala vse z več ljubezni, veseljem in iskreno željo."

Ta monolog je bil dovolj, da je občutek krivde izginil. Utrujena ženska je spoznala, da se je vedno trudila biti dobra do drugih in je zato sebi prepovedala živeti svoje življenje, prepovedala si je počivati, imeti svoje mnenje. In to ni osrečilo nikogar, vse se je le še zapletlo. Dokler ni bila popolnoma izčrpana.

Ta dan je bil najneobičajnejši za utrujeno žensko. Z užitkom se je kopala v cvetni kopeli, ležala na kavču s svojo najljubšo knjigo, občudovala neverjetno lepoto sončnega zahoda, vdihavala arome večerne rose, poslušala glas srčnih upanj, čutila utrip življenja, ki se je vračal v njeno srce. Ni se ji vrnila samo energija, vrnili so se ji zdravje, lepota, veselje, navdih, mir... In vse to samo zato, ker si je utrujena ženska nekega dne končno dovolila... počivati.

Koliko vas je tam zunaj? Javite se utrujene ženske in povejte nam, kako počivate in... ali sploh počivate?

Vir: Vanja Milenković, stil.kurir.rs

Morda vas zanima tudi podkast na temo preobremenjenih žensk: Zakaj se v družini začne vse podirati, če ženska ni sproščena? (PODKAST O ŽENSKEM VEDENJU)