5 načinov za zdravljenje medgeneracijske travme

8. 1. 2024
Deli
Vaša medgeneracijska travma ni vaša identiteta in niste žrtev. Ste preživeli, ki si želi boljše prihodnosti zase in za naslednjo generacijo. (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Iskanje pomoči pri zdravljenju medgeneracijske travme je dejanje moči. Vaša medgeneracijska travma ni vaša identiteta in niste žrtev. Ste preživeli, sedaj pa si želite boljše prihodnosti zase in za naslednjo generacijo.

Korenine medgeneracijske travme se skrivajo v disfunkcionalnem vedenju znotraj družine ali travmatičnem dogodku, ki ga je doživela skupina ljudi. Izkušnje, ki bi lahko povzročile medgeneracijsko travmo, vključujejo družinski alkoholizem ali različne odvisnosti ter trpljenje zlorabe ali zanemarjanja v otroštvu.

Energija iz tega dogodka se lahko nato prenaša medgeneracijsko, otroci v tej družini pa so lahko vzgojeni v okolju visoke anksioznosti zaradi teh ostankov travm, strahu in pomanjkanja. Nezaceljene travme so tako lahko povezane z nasiljem, odvisnostjo, duševnimi motnjami, umikanjem vase in debelostjo.

Tisti, ki pripadajo tej družini, lahko razvijejo tudi fizične ali psihološke simptome, ki se kažejo kot depresija, tesnoba, kronična bolečina in obsesivne misli, čeprav osebno niso doživeli travmatičnega dogodka.

Raziskave kažejo, da se to zgodi, ker se travmatične izkušnje lahko podedujejo. Spomin in občutki lahko živijo naprej, zakodirani v genih in celo vsakdanjem jeziku, tudi po tem, ko je oseba, ki je doživela travmo, že umrla ali pa je zgodba o travmi pozabljena.

Kako lahko torej ozdravimo podedovano družinsko travmo?

1. Osredotočite se na svoje fizično počutje

Čeprav je terapija izjemno pomembna pri zdravljenju medgeneracijske travme (več o tem spodaj), je ključnega pomena, da skupaj z duševnim zdravjem prednostno obravnavate svoje fizično počutje. Zakaj? Ker potrebujete občutek varnosti v lastnem telesu.

To vključuje dovolj kakovostnega spanca, uživanje hranljivih živil in vsakodnevno gibanje. Strokovnjaki za fizično, duševno in čustveno dobro počutje prav tako priporočajo jogo, meditacijo in dejavnosti, s katerimi krepimo zavedanje, kar bo prispevalo k vašemu celostnemu zdravljenju.

2. Poiščite varno, podporno okolje

Poiščite terapevta, ob katerem se počutite varno. Posebej za tiste, ki so doživeli ranjeno vez med staršem in otrokom, bo vzpostavljanje varnosti in zaupanja ključni del vašega zdravljenja.

Eden najpogostejših učinkov travme je namreč občutek nemoči. Terapija vam bo omogočila, da osmislite svojo travmo, razumete svoje odzive nanjo in osvetlite svoje edinstvene moči.

Darilo za Sensa bralce: Brezplačen priročnik s skrivnostmi tradicionalne kitajske medicine

3. Postavite zdravljenje travme na prvo mesto

Ponovno doživljanje in predelovanje travme nista majhen podvig niti nista prijetna, zato je razumljivo, zakaj s tem morda odlašate. Toda zelo pomembno je, da zdravljenje travme postavite na prvo mesto, ker je zdravljenje mogoče le, če opravite potrebno delo na sebi.

Preprečevanje prenosa travme iz generacije v generacijo izhaja iz naslavljanja le-te z namernostjo in iskrenostjo. Izogibanje je lahko učinkovit mehanizem preživetja med travmatičnimi dogodki, toda nepredelana travma lahko diktira naše življenje in ovira navezovanje varnih odnosov. Travma ni vaša krivda in vi ter vaša družina si zaslužite ozdravitev.

4. Iščite povezave, namesto da se samozdravite

Odvisnosti so mamljive, ko si prizadevamo za omrtvičenje bolečine, blokiranje vsiljivih spominov ali spopadanje s težkimi sanjami, vendar bodo učinki kratkotrajni. Čeprav lahko pride do začasnega olajšanja intenzivnih občutkov, omamljanje in stanje umika okrepita simptome depresije in anksioznosti. Uporaba substanc lahko vodi v slabo presojo ter poveča tveganje za škodljivo vedenje.

Namesto samozdravljenja iščite povezave – še posebej preko podpornih skupin ljudi, ki se morda spopadajo s podobno travmo in si želijo ozdraviti. Podpora drugih ljudi je pomemben del procesa zdravljenja.

5. Vadite sočutje

To je lahko nekaj, kar boste morda želeli najprej poskusiti s terapevtom, ki vas bo podprl ob morebitnih težkih čustvih, ki se lahko pojavijo. Razmislite o svoji družinski zgodovini, morda s pomočjo dnevnika, če se vam to zdi koristno. Kako je medgeneracijska travma vplivala na vaše starše? Ali na vaše stare starše? Ali na sorodnike pred njimi?

Sočutje do njihovih bitk ni namenjeno opravičevanju zlorabljajočega ali zanemarjajočega vedenja. Toda to vam lahko pomaga bolje razumeti, kako so njihove rane povzročile, da so se vedli, kot so se. To pa vam lahko močno olajša proces zdravljenja.

Povzeto po Dailyom.com

Preberite še: