Alergije na hrano so resnična in velika težava številnih ljudi, vendar pa redkokdo ob soočanju s temi težavami razmišlja globlje. Berite dalje...
Če pojeste sir, pa vam je slabo in krivdo zvrnete na alergijo, nato pa pozneje uživate v mlečnem sladoledu in se počutite povsem v redu, seveda ne gre za alergijo. Resnična alergija na hrano sproži reakcijo imunskega sistema, ki lahko povzroči ogromno simptomov. V nekaterih primerih je lahko reakcija zelo huda ali celo življenjsko nevarna.
Čeprav so lahko alergije na hrano moteče in povzročajo veliko nevšečnosti v življenju ljudi, je treba pred kakršnim koli sklepom opraviti ustrezno testiranje alergij. Največja težava samodiagnosticiranja je ta, da začnejo ljudje številna živila črtati z jedilnika, čeprav nanje v resnici niso alergični, s tem pa niso le prikrajšani za okusno hrano, ampak tudi tvegajo pomanjkanje hranilnih snovi. Najbolje je obiskati alergologa, ki bo na podlagi poglobljene anamneze presodil, kaj testirati, in opredelil vrsto morebiti potrebne diete. (vir: aktivni.si)
Če doživite neželeno reakcijo, kot je kožni izpuščaj ali težave z dihanjem, ko zaužijete določeno vrsto hrane, se to zgodi zato, ker telo sprosti imunoglobulinska protitelesa za boj proti temu, kar dojema kot grožnjo. Ta protitelesa so reakcija imunskega sistema na morebitno nevarnost.
Obstajajo načini, ki nam lahko pomagajo pri načrtovanju obrokov
Na spletni strani jedilnik.ai najdemo orodje, ki nam omogoča izločanje določenih živil in na ta način si lahko priredimo svoje jedilnike, še posebej, če nam pogosto primanjkuje idej, kaj jesti. Zajtrk, kosilo in večerjo lahko pripravimo s pomočjo načrtovalca tedenskih jedilnikov z recepti.
Pri določeni hrani lahko preprosto opazimo, da se po njenem zaužitju ne počutimo dobro, da imamo po njej težave s prebavo, z napenjanjem, imamo občutek teže v želodcu, mora občutimo utrujenost, slabost ali podobno. Takrat je seveda dobro, da se hrani, ki slabo vpliva na naše počutje, izogibamo ter temu primerno prilagodimo svojo prehrano.
So lahko alergije povezane z našimi čustvi?
Kadar se v našem telesu pojavijo fizične težave, to pomeni, da na globlji ravni zelo verjetno obstaja tudi določena čustvena težava. Telo namreč nikakor ni ločeno od čustev. Povezava med našim fizičnim in čustvenim svetom je namreč zelo kompleksna in prepletena. Alergije na hrano lahko rešujemo na več načinov. Ob tem, da izločimo določeno živilo, ki nam povzroča težave in prilagodimo svojo prehrano ter jedilnik, kot že omenjeno, lahko namenimo določen čas in pozornost tudi svojemu čustvenemu svetu. Izločimo torej hranila, na katere imamo alergije, nato pa se tukaj ne ustavimo, ampak se lotimo dela na sebi.
Alergije so lahko znamenje, da se dogaja nekaj več kot le strogo fizična motnja. Poleg prilagoditve jedilnika je torej pomembno razumeti, ali je morda naše duševno zdravje kako vplivalo na sam nastanek alergij. S tem razumevanjem in bolj celostno obravnavo samih alergij lahko zagotovimo, da je načrt zdravljenja in reševanja težave bolj učinkovit.
Izogibajte se hrani, za katero veste, da vam škoduje.
Kako čustva vplivajo na naše telo?
Znanstvene raziskave potrjujejo, da ima naše čustveno počutje velik vpliv na naše fizično zdravje. Najnovejše študije kažejo, da obstaja za 60 odstotkov povečano tveganje za nastanek avtoimunskih bolezni, če smo doživeli čustveno travmo. Sem pa spadajo tudi alergije na hrano.
Ko smo pod stresom ali doživljamo čustveno bolečino, naši možgani proizvajajo kemikalije, ki imunskemu sistemu sporočajo, da obstaja fizična težava, ki jo je treba zaustaviti. Imunski sistem se na to odzove tako, da okrepi imunski odziv.
Kaj pa, ko gre za čustveni problem? Imunski sistem takrat prav tako okrepi svoj odziv, toda ker v telesu ni ničesar, kar bi imunske celice lahko napadle, te iščejo in iščejo svoj cilj. Nazadnje imunski sistem začne gledati na normalno in zdravo tkivo kot na težavo, zato napade zdrave dele našega telesa. Tako nastanejo avtoimunske bolezni. Enako se zgodi pri alergijah: imunski sistem označi normalne snovi, s katerimi pridemo v stik, kot nevarne, zato jih napade.
Tukaj sta dva potenicalna čustvena razloga za nastanek alergij:
1. Projekcija
Zdravstvene težave ali bolezni se običajno pojavijo kot odraz tega, kar nas teži v naši notranjosti. Alergije so odziv imunskega sistema na nekaj, kar sistem označi kot nevarno. Najbolj pogosto gre za to, da nečesa oziroma nekoga zunaj nas ne prenašamo, vendar ker tega ne zmoremo odstraniti ali primerno urediti, postanemo alergični na določeno substanco.
2. Globoko potlačena čustva
Znanstveniki menijo, da so močna čustva pogost izvor številnih zdravstvenih težav. Ko smo denimo jezni oziroma besni, naše telo proizvaja kortizol in adrenalin. To so kemikalije, ki lahko privedejo do pretiranega odziva imunskega sistema, če so kronično prisotne v našem telesu, ker jeze ali besa ne znamo primerno izraziti v okolico. Če menite, da bi to lahko držalo za vas, vam telo poskuša povedati, da je čas, da se naučite jezo ali katerokoli drugo čustvo, s katerim imate težave, bolj učinkovito izražati v okolje in z njim uredite svoje odnose.
Poskusite razmisliti, kakšen bi lahko bil globlji vzrok za nastanek alergij pri vas. To je lahko težak čustven proces, a ko enkrat opravite delo in sprostite energijo, ki vam ne koristi več, se bo vaše telo zmožno sprostiti in pozdraviti samo sebe. Ob tem se lahko na pomoč obrnete tudi k za to usposobljenim strokovnjakom.
Poleg tega pa si, kot že omenjeno, seveda pomagajte tako, da najprej prilagodite svojo prehrano in jedilnik.
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
