Včasih je osvežujoča hladna prha natanko tisto, kar potrebujemo za dober začetek dneva. Kaj pa, če bi lahko z njo tudi zmanjšali število dni, ko smo bolni?
Skupina švicarskih raziskovalcev je ugotovila, da je bilo redno prhanje s hladno vodo povezano s kar 26-odstotnim zmanjšanjem števila dni, ko so se udeleženci počutili bolne.
Psihologinja dr. Lena Glaser z Univerze v Baslu si je v okviru svoje doktorske disertacije zastavila zanimivo vprašanje: številne naše vsakodnevne navade obremenjujejo okolje, toda ali bi lahko okolju prijaznejše odločitve hkrati koristile tudi našemu zdravju?
Večina ljudi uživa v prijetni vroči prhi. Toda če bi se zaradi varovanja okolja odločili za hladnejšo vodo, ali bi s tem pridobili tudi kakšne telesne koristi? Kot kažejo rezultati raziskave, je odgovor morda pritrdilen.
Ljudje, ki so se prhali s hladno vodo, so poročali o 26 odstotkov manj bolniških dneh
Glaserjeva je v raziskavo vključila 719 zdravih udeležencev, ki so se morali 12 tednov vsak dan prhati s hladno vodo. Kot je bilo pričakovati, jih je precej odnehalo že v prvih dveh tednih, saj prhanje z mrzlo vodo za marsikoga ni ravno prijetna izkušnja.
Toda tisti, ki so vztrajali, so v primerjavi z ljudmi, ki so se prhali s toplo vodo, poročali o zanimivih rezultatih:
- 26 odstotkov manj dni, ko so se počutili bolne.
- 31 odstotkov manj odsotnosti z dela zaradi bolezni.
- Boljše splošno duševno počutje.
Kljub spodbudnim rezultatom pa raziskovalci opozarjajo na pomembne omejitve. Raziskava je namreč temeljila na podatkih, ki so jih udeleženci poročali sami, in ni vključevala fizioloških meritev, kot so krvne preiskave. Zato ni mogoče z gotovostjo trditi, da je hladna voda neposredno okrepila njihov imunski sistem.
Del opaženih koristi bi lahko bil tudi posledica placebo učinka oziroma psihološkega občutka, da smo že zjutraj uspešno premagali nekaj neprijetnega in zahtevnega.
Hladnejša prha bi lahko koristila tudi okolju
Raziskava je pokazala še eno zanimivo prednost hladnega prhanja. Po ocenah raziskovalcev so udeleženci med raziskavo skupaj prihranili približno 8,8 tone izpustov ogljikovega dioksida. To je primerljivo z izpusti avtomobila na približno 58.000 kilometrov dolgi poti. Pri tem je treba poudariti, da so bili prihranki ocenjeni in niso temeljili na dejanskih meritvah porabe energije v gospodinjstvih.
Manjša poraba tople vode namreč pomeni tudi manj energije, potrebne za njeno segrevanje, s tem pa potencialno manjše stroške in manjšo obremenitev okolja.
Ni treba, da se prhate z ledeno mrzlo vodo
Dobra novica za vse, ki si življenja brez prijetne tople prhe ne predstavljate, je, da obstaja tudi srednja pot. Po besedah dr. Glaserjeve ni treba izbirati med vročo prho, ki porabi več energije, in ledeno mrzlo prho, ob kateri vam šklepetajo zobje.
Dovolj je lahko že to, da temperaturo vode nekoliko znižate. Če se ne prhate vedno z zelo vročo vodo, lahko zmanjšate porabo energije, prihranite nekaj denarja in morda pozitivno vplivate tudi na svoje počutje.
Čeprav raziskava nakazuje povezavo med hladnim prhanjem in manjšim številom bolniških dni, še ne dokazuje, da hladna voda preprečuje okužbe ali neposredno krepi odpornost.
Za zdaj je torej najbolj smiselno nekoliko hladnejšo prho razumeti kot morebitno koristno navado, ne pa kot zagotovljeno zaščito pred boleznimi.
Vir: Vice, 4. november 2026; doktorska raziskava dr. Lene Glaser, Univerza v Baslu.
