Homeopatija kot uspešno zdravilo pri zdravljenju epidemičnih nalezljivih bolezni

Homeopatija je zaslovela v 19. stoletju prav zaradi uspehov pri zdravljenju takratnih epidemičnih nalezljivih bolezni, kot so kolera, tifus, rumena mrzlica, davica, škrlatinka in gripa. Bi homeopatija lahko bila tudi ena izmed možnosti za obvladovanje epidemije koronavirusa, ko je ta že razširjen odgovarja Dr. Živan Krevel, homeopat, doktor medicine in univerzitetni diplomirani biolog.

Homeopatija kot uspešno zdravilo pri zdravljenju epidemičnih nalezljivih bolezni (foto: shutterstock) shutterstock
19. 5. 2021

Dr. Živan Krevel že vrsto let predano in uspešno vodi svojo homeopatsko ordinacijo. Po izobrazbi je doktor medicine in univerzitetni diplomirani biolog, sprva se je ukvarjal s tradicionalno kitajsko medicino. Leta 1992 pa je začel natančneje spoznavati homeopatijo, ki ga je tako prevzela in prepričala, da ji je posvetil svoje poklicno življenje. Z dolgoletnim izkušenim homeopatom smo se pogovarjali o tem, kakšno vlogo je imela homeopatija v času epidemij v preteklosti in kako bi nam lahko pomagala danes pri obvladovanju novega koronavirusa.

Dr. Krevel, začniva z osnovnim, kaj je homeopatija, kako daleč segajo njene korenine in kako zdravi?

Homeopatija je več kot 200 let star sistem zdravljenja, ki ga je utemeljil nemški zdravnik in genij dr. Samuel Hahnemann, s tem ko je leta 1796 objavil prvi princip homeopatije ‒ podobno se lahko zdravi s podobnim (similia similibus curentur). To pomeni, da snovi, ki so sposobne ustvariti nered v organizmu, lahko zdravijo podobna stanja nereda v bolniku. O tem principu je prvi govoril že Hipokrat pred 2000 leti, je bil pa Hahnemann prvi, ki ga je oblikoval v sistem zdravljenja. Zdravje je razumel kot dinamičen proces, ki teži k optimalnemu ravnovesju ‒ homeopatska zdravila pa so kot katalizatorji, ki sprožijo samoregulativne procese v organizmu, ki vodijo v stanje ravnotežja. To pa je ves čas dinamično in je odraz vitalnosti, če občasno tudi zbolimo. To pomeni, da ravnotežje ne pomeni, da nikoli ne zbolimo, na primer za prehladnim obolenjem, ampak da se to pojavi, kadar je to potrebno za vrnitev organizma v stanje homeostaze!

Za homeopatsko zdravljenje je na začetku lahko značilno tudi poslabšanje, saj je odziv telesa lahko nasproten temu, kar bi pričakoval laik. To negira placebo učinek, ki naj bi bil po mnenju nasprotnikov homeopatije kriv za učinke homeopatije! Drugi princip homeopatije je individualizacija zdravljenja. Naloga zdravnika homeopata je na podlagi podrobne anamneze, ki vsebuje, če je treba, tudi fizikalni pregled bolnika, predpisati homeopatsko zdravilo, ki je v načinu delovanja najbolj podobno bolezenskemu stanju bolnika. Anamneza je nujno izčrpna, saj imamo na razpolago na tisoče homeopatskih zdravil, mnoga med njimi pa so si med seboj podobna. Le tako bomo lahko določili tisto zdravilo, ki je najbolj podobno, oziroma homeopatski similimum. Če ste slučajno obiskali ‘homeopata’, ki si ob vašem prvem obisku ni vzel veliko časa, ni klasičen homeopat in ne ve veliko o homeopatiji in vam zato lahko z nepravilnim zdravljenjem celo škoduje. Tretji princip homeopatije pa je uporaba minimalnega odmerka, po katerem je homeopatija še posebno znana.

Kako poteka proces priprave homeopatskih zdravil?

Ta je edinstven, saj so izhodne snovi iz rastlinskega, mineralnega in živalskega sveta serijsko redčene, na vsaki stopnji razredčitve pa je raztopina močno pretresena (to dandanes večinoma opravljajo stroji). Ta proces redčenja in pretresanja se imenuje potenciranje in pripelje do idealnih zdravil ‒ takšnih, ki izgubijo vso toksičnost in ki so po drugi strani zelo potentna, saj imajo močan učinek na biološke sisteme (ne zgolj na ljudi, tudi na živali in rastline).

 

Na spletni strani US National Library of Medicine, National Institutes of Health (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29753299) sem naletela na vsebino, ki homeopatijo vzame pod drobnogled kot možen način zdravljenja oziroma obvladovanja epidemij. Kako vi vidite vlogo homeopatije pri tem?

Tu ste navedli povezavo do članka epidemiologije prof. Jennifer Jacobs, ki v njem govori o homeopatiji v epidemijah na splošno. Homeopatija je sicer zaslovela v 19. stoletju prav zaradi uspehov pri zdravljenju takratnih epidemičnih nalezljivih bolezni, kot so kolera, tifus, rumena mrzlica, davica, škrlatinka in gripa. Veliko statistik je zbral odličen homeopatski zgodovinar Thomas Lindsley Bradford v knjigi The Logic of Figures or Comparative Results of Homœopathic and OtherTreatments, izdani leta 1900 v Filadelfiji. Navajam le nekaj številk za lažjo predstavo: eden najzgodnejših ‘epidemičnih’ preizkusov homeopatije je bil med epidemijo tifusa leta 1813, ki je sledila umiku Napoleonove vojske iz Rusije. Ko je vojska prispela v Leipzig, je dr. Hahnemann zdravil 180 primerov in izgubil le dva bolnika. Za primerjavo, uradna medicina je takrat imela okoli 30-odstotno umrljivost.

V tridesetih letih 19. stoletja je bila velika nadloga po Evropi tudi kolera. Uradna smrtnost je bila od 40- (Imperialni svet Rusije) do 80-odstotna (Osler’s Practice of Medicine). Dr. Quin v Londonu poroča, da je bila v letih 1831‒32 v 10 homeopatskih bolnišnicah smrtnost le devetodstotna. V naših krajih pa je znan podatek iz Šmartnega pod Šmarno goro pri Ljubljani, kjer je deloval dr. Matej Faust Gradišek, zdravnik homeopat in prior Usmiljenih bratov, ki je leta 1836 zdravil 220 bolnikov s kolero in jih pozdravil 215 (97,7 %)!

Leta 1854 je kolera ponovno udarila v Londonu. Ta epidemija je bila zgodovinsko pomembna, saj jim je prvič uspelo ugotoviti vir okužbe v vodovodnem sistemu mesta ‒ ko so sporno vodno črpalko zaprli, se je epidemija končala. Angleški parlament je zahteval poročilo o uspešnosti raznih zdravljenj, a v poročilu niso bili zajeti homeopatski podatki. Zahtevali so pojasnilo in odgovor je bil, da bi ti preveč vplivali na rezultate. Poročilo je razkrilo, da je imela uradna medicina 59,2-odstotno, homeopatija pa zgolj devetodstotno smrtnost.

Imate kakšne informacije o tem, kako je homeopatija pomagala pri epidemiji, pandemiji v novejšem času? Brala sem namreč, da je bila učinkovita tudi pri eboli.

Epidemiologinja prof. Jennifer Jacobs je raziskovala uspešnost homeopatije pri zdravljenju endemičnih drisk pri otrocih v Hondurasu, Nepalu in Nikaragvi. Pri otrocih, ki so prejemali homeopatsko zdravljenje, je bilo opaziti statistično pomembno hitrejše ozdravitve in blažji potek bolezni.

Zanimivo je dogajanje na Kubi, kjer naj bi imeli odličen zdravstveni sistem in so posebni pri tem, da niso alergični na homeopatijo. (smeh) Leta 2010 je tako izšel članek o rezultatih velikega programa preventive pred nevarno zoonozo leptospirozo, ki je še vedno zelo razširjena v tropskih državah in za katero letno zboli milijon ljudi, umre pa jih skoraj 60.000. Leta 2007 so pripravili homeopatsko zdravilo iz štirih sevov Leptospire sp. (to ni homeopatsko zdravilo v ožjem pomenu, temveč izopatsko, saj je pripravljeno iz povzročiteljev bolezni) ter ga preventivno dali 2,3 milijona (!) prebivalcev v bolj izpostavljenih delih Kube. Rezultati so bili odlični, saj se je incidenca (pojav) bolezni pri tistih s homeopatsko preventivo statistično zelo pomembno zmanjšala, kar se pa ni zgodilo pri preostalem prebivalstvu, ki zdravila niso prejemali. Pozitivne izkušnje s homeoprofilakso proti leptospirozi na Kubi so vodile v programe homeoprofilakse tudi za druge infekcijske bolezni ‒ hepatitis A, prašičjo gripo A(H)1N1, pnevmokokne pljučnice in vročico dengue.

Zanimivi so tudi podatki brazilske raziskave homeoprofilakse pred vročico dengue leta 2001. V okrožju, v katerem so ljudje prejemali posamezne odmerke zdravila Eupatorium perfoliatum, je incidenca padla za 81,5 odstotka v primerjavi z območji, kjer niso prejemali takšne preventive. Ugotovili so tudi, da se je pri okuženih zelo povečalo število trombocitov, ki nezdravljenim hitro padejo. Brazilski epidemiolog dr. Marino, ki je uspešno organiziral preventivo pred vročico dengue, je določil, da bi bila tri homeopatska zdravila ‒ Phosphorus, Crotalus horridus in Ipecacuanha ‒ primerna za zdravljenje tudi ebole, saj pri eboli pride do podobnih hemoragičnih sprememb v telesu kot pri vročici dengue, in sicer v koži, sluznicah in notranjih organih. Pojavi se tudi obsežna nekroza (odmrtje tkiv) v ledvicah in v jetrih, zelo okvarjeno je strjevanje krvi in se zato hitro pojavijo šok, multisistemska odpoved organov in smrt.

Ali bi lahko kubanski model uspešne in poceni preventive uporabili tudi za covid-19, če bi virus na primer večkrat mutiral?

S strokovnega stališča vsekakor, s političnega pa verjetno ne tako zelo, saj so naši politiki podložniki SZO, ki so jo je že zdavnaj ugrabili manj vidni centri moči, in po izvolitvi v trenutku pozabijo na to, kdo jih je izvolil in komu naj bi služili … Žalostno je, da kot davkoplačevalci plačujemo za slabše in predvsem dražje rešitve, ko pa so na dosegu odlične in zelo poceni homeopatske rešitve. A nismo izolirani – celo v ZDA so na vse možne načine zavirali uporabo učinkovitega antimalarika klorokvina, saj je prepoceni (škatlica stane zgolj okoli 10 ameriških dolarjev).

 

Torej, bi homeopatija lahko bila tudi ena izmed možnosti za obvladovanje epidemije koronavirusa, ko je ta že razširjen?

Seveda, saj se je, brez dvoma, homeopatija v zadnjih 200 letih izkazala pri mnogo hujših epidemijah, kot je covid-19, ki se po smrtnosti lahko primerja z navadno gripo. Pred nekaj dnevi sem prisostvoval videokonferenci, ki jo je priredil evropski odbor za homeopatijo v Bruslju, na kateri je sodelovalo okoli 60 zdravnikov in njen cilj je bil določitev epidemičnega zdravila za covid-19. Najviše so se uvrstila štiri zdravila na osnovi 110 ozdravljenih primerov: Arsenicum, Bryonia, Gelsemium in Camphora. Zanimiv pa je bil tudi prispevek zdravnice Yvonne Vok iz Hongkonga, kjer naj bi uspešno preventivno pomagali obolelim s homeopatskima zdravilom Gelsemium in Bryonio, in sicer je bilo doziranje izmenično, en teden prvo, drugi teden drugo zdravilo. Ena od težav covida-19 naj bi bila, in sicer po poročilih z oddelkov za intenzivno zdravljenje v tujini, da je potek bolezni pri bolnikih lahko zelo različen. To pomeni, da je lahko ta epidemija specifična v tem, da je epidemičnih zdravil več, v nasprotju z epidemijo t. i. španske gripe, ko je bilo za večino bolnikov učinkovito zdravilo Gelsemium. Naj omenim še, da so Kubanci razvili lastno zdravilo za boj proti covidu-19, ki ga oglašujejo kot homeopatsko alternativo cepljenju. Poudarjajo, da ne vpliva na širjenje virusa, da pa poveča odpornost organizma, kar je seveda idealno za pravo zdravilo ali preventivo. Znani italijanski zdravnik homeopat dr. Massimo Mangialavori pa je objavil svoje izkušnje, in sicer da ima veliko uspehov z uporabo homeopatskih zdravil, ki jih je pri bolnikih uporabljal za kronično zdravljenje, ki jim rečemo kronična ali konstitucijska zdravila. Glede na to, da tudi v svoji praksi praktično nisem imel obolelih (zgolj ena bolnica je bila testirana pozitivno enkrat, testirana pa je bila štirikrat), bi dejal, da je kronično homeopatsko zdravljenje odlična preventiva pred covidom-19, pred gripo in drugimi prehladnimi obolenji. Trenutno, v času covida-19, je zanimivo pogledati tudi, kakšni so bili rezultati homeopatije v epidemiji španske gripe v letih 1918‒1919: dr. T. A. McCann iz Daytona v Ohiu poroča o 24.000 primerih gripe, ki so bili zdravljeni s šolsko medicino, pri katerih je bila smrtnost 28,2-odstotna, pri 26.000 primerih, zdravljenih homeopatsko, pa je bila smrtnost 1,05-odstotna. Slednji rezultat potrjuje tudi Dean W. A. Pearson iz Philadelphie (Hahnemann College), ki je zbral statistiko za 26.795 primerov in izračunal enak rezultat.

Kot pri skoraj vsaki bolezni oziroma obolenju je pomembna preventiva, pomembno je, da si okrepimo imunski sistem. Kakšni so pri tem vaši nasveti?

Tu bi lahko ločili preventivo na fizični in na psihološki ravni. Ena raven deluje na drugo in obratno, saj sta obe neločljivi del celote. Glede na preizkušnje, ki čakajo človeštvo (ne govorim zgolj o virusih), bo preventiva vse bolj pomembna.

Izjemnega pomena je učinkovito spanje, ki naj bo globoko in dovolj dolgo. Ker najgloblje spimo v zgodnejših urah noči, je zato zgodnji odhod v spalnico zelo pomemben.

Poživila (kava, pravi čaj ‒ zeleni, črni, rdeči, kokakole, energetske pijače, kokain …) so vsaj na dolgi rok tihi ubijalci; so tudi rušilci spanja, ki je osnova za dobro zdravje. Pomembno je tudi redno sončenje, saj nam sonce daje prepotrebno energijo in naravni vitamin D, ki ga telo proizvede iz holesterola po obsevanju kože s sončno svetlobo. Ta dokazano varuje pred respiratornimi virusi ter tudi pred hujšimi boleznimi. Redna in dovolj intenzivna fizična aktivnost je nujna. Menim, da hoja ni dovolj, razen pri oslabelih. Uživajte biološko hrano brez dodanih kemikalij ‒ kupujte jo od bioloških kmetov. Visoko predelana hrana v plastičnih vrečkah je recept za propad zdravja. Pomembna je tudi količina hrane ‒ verjetno je za odrasle najbolj zdravo jesti zgolj en obrok na dan (po možnosti vegetarijanske ali veganske hrane – znanstveno dokazano je, da živalske beljakovine škodujejo zdravju). Ne pozabimo, da v razvitejšem svetu živimo v prehranskem preobilju s posledičnimi kroničnimi boleznimi, ki iz tega izhajajo. Ni treba biti šahovski velemojster, da bi lahko zaključili, da prekomerno hranjeni ljudje nimajo močnega imunskega sistema. Tudi žrtve covida-19 so pogosto predebeli ljudje. Medtem pa v nerazvitem svetu veliko ljudi še vedno umira zaradi pomanjkanja hrane. Bojim se, da bo zaradi prekomernih ukrepov zaradi covida-19 veliko ljudi stradalo in bo namesto peščice starejših lahko umrlo na milijone mlajših. V povezavi s tem se je pomembno zavedati izjemne zdravilnosti posta ‒ omogoča očiščenje, prenovo in s tem pomladitev telesa. Odlična metoda za preventivo so tudi ledeni potopi po Wim Hofu, ki vključujejo preproste dihalne tehnike in meditacijo. Znanstveno je dokazano, da je možno s temi tehnikami izjemno okrepiti imunski sistem.

Omenili ste tudi, da je za dober imunski sistem pomembna tudi psihološka raven.

Ta je za odpornost še bolj pomembna. V praksi vidim, da so pesimisti bistveno slabšega zdravja. Epigenetik dr. Bruce Lipton uči, da naše predstave o svetu in okolju določajo delovanje našega organizma in vplivajo celo na izražanje genov. Ne glede na težo bolezni so optimisti laže ozdravljivi in takšne so tudi moje izkušnje iz prakse. Zato je nujno raziskovati lasten um in ga tudi skušati preoblikovati, da nam bo služil v pozitivnem smislu, ne da nas bo bojkotiral in zaviral. Veliko tega, kar se nam dogaja, sega v področje nezavednega in podzavesti. Pravijo, da celo 95-odstotno, kar pomeni, da se nam je v ključnih prvih letih življenja lahko tja naložilo veliko vzorcev in nekateri so kot računalniški virusi, ki se jih ne zavedamo, a nam delajo škodo. Škodo v ožjem smislu (akutne bolezni) ter v širšem, dolgotrajnejšem smislu (kronične bolezni, neuspehi v osebnem in poklicnem življenju). Za odpornost in dobro zdravje sta pomembni lastna duševna harmonija in harmonija med bližnjimi.

Torej – strah in panika, ki jo v tem času nekateri še dodatno podpihujejo, v res­nici škodljivo vplivata na naše počutje in posledično na zdravje?

Največji zaviralec in zaviralec vsega dobrega v življenju je strah. Zato se je nujno odklopiti od medijev, od televizije, ki so že od samega začetka propagandni stroji in z njo namenoma širijo strah, saj je prestrašene lahko voditi. Z meditacijo in zavestno pozornostjo je možno spremeniti duševno stanje iz polja negativnega (strah) v polje pozitivnega (ljubezen, umirjenost, radost, sreča). Tako si lahko preuredimo svojo resničnost. Veliko je v naših rokah. Lahko pa si dodatno pomagamo tudi s homeopatijo, ki je odlična za krepitev imunskega sistema. V lastni praksi vidim, da v času ukrepov proti tej pandemiji praktično ni bilo akutno bolnih. Je to posledica homeopatije ali pa tega, da je bila resnična epidemija že mnogo prej, in sicer januarja in februarja, ko so bili razredi v šolah skoraj prazni? Na srečo pa je moje splošno opažanje, da postanejo tisti, ki se homeopatsko zdravijo za svoje kronične bolezni, tudi veliko bolj odporni.

Bi našim bralcem za konec želeli podeliti še kakšno modrost?

Rad bi poudaril, da je v javnosti vse preveč pozornosti na virusu, ne pa na ključnem dejavniku – na človeku in njegovih močeh. Kot da gre pri virusu za nekaj nepredstavljivo močnega, kar je verjetno posledica paradigme, ki je prevladala v biomedicini, in sicer te, da so mikrobi vse. Verjetno ni naključje, da je že v preteklosti v ospredje prodrl Louis Pasteur, medtem ko je pravega genija Antoine Béchampa, zdravnika in kemika, ki je poudarjal pomen okolja in stanja organizma, znanost zavrgla. Paradigma v medicini je usmerjena v boj proti zunanjim dejavnikom, nikakor pa ne v to, da bi vplivali na drugi del tehtnice – na krepitev organizma. Zavedajmo se, da je omenjeni model sporen. Organizem zmore izjemno veliko, kar je dokazal Wim Hof s svojimi preprostimi tehnikami, ki so pri netreniranih že v nekaj dnevih tako okrepile imunski sistem, da so brez težav prenesli injekcije bakterijskih endotoksinov (v okviru znanstvenih raziskav)! Ozavestimo ter predelajmo in spremenimo naš pogled tudi s pomočjo pravih informacij, potrudimo se spremeniti življenjski slog in zdravje nam bo na dosegu roke tudi brez večjih finančnih stroškov! Strah pred virusi lahko postane preteklost, saj so virusi nevarni zgolj za slabotne. Okrepimo si organizem, pozdravimo kronične bolezni in si podaljšamo življenje, in to ne na račun kvalitete, nasprotno. Kot je dejal Krišnamurti, “prvi korak je zadnji korak”. Ni pa odmisliti dejstva, da nas vse čaka zadnja ura in da je strah pred smrtjo, ki smo mu sedaj priča, v tesni povezavi s strahom pred (bolj polnim) življenjem.

Čisto za konec pa bi rad citiral še pokojnega ameriškega homeopatskega zgodovinarja in znanca Juliana Winstona: “Homeopatija je bila zelo učinkovita pri zdravljenju veliko epidemij v 19. in 20. stoletju. Zakaj se o teh uspehih ne govori širše, je stvar različnih domnev. Morda bi večina raje ne videla neučinkovitosti uradne medicine, kot pa sprejela učinkovitosti homeopatije.” Winston omeni še zanimivo anekdoto: neki zdravnik v bolnišnici v Pittsburghu je vprašal medicinsko sestro, ali pozna kaj boljšega od tega, kar je sam uporabljal pri zdravljenju gripe, kajti izgubljal je veliko bolnikov. Sestra mu je odgovorila: “Da, doktor, prenehajte zdraviti z aspirinom in pojdite v homeopatsko lekarno po homeopatska zdravila.” Zdravnik je odgovoril: “Ah, ta homeopatija.” In sestra mu je odvrnila: “Da, da, vendar homeopatski zdravniki, za katere sem delala, niso izgubili niti enega samega pacienta.” (Dr. W. F. Edmundson)

Spraševala je: Mojca Koprivnikar   Fotografije: Shutterstock 

 Preberite še: