Ščitnica je organ, ki v kri sprošča hormone, ki uravnavajo številne presnovne procese v telesu. V današnjem času se mnoge zaposlene ženske pogosto pritožujejo nad težavami s ščitnico. Stres ima namreč negativne posledice na ta zelo pomemben organ.
Preden pa se ustrašite, da je vaša ščitnica "nastradala", preverite naslednje mite o njej:
Mit št. 1: Če imate bolezen ščitnice, so sončenje, fizioterapija, masaža itd. prepovedani
Te ideje nimajo znanstvene podlage. Priporočila glede izpostavljanja soncu in različnih paramedicinskih postopkov za bolnike z boleznimi ščitnice se ne razlikujejo od tistih, ki veljajo za popolnoma zdrave ljudi. Ultravijolično sevanje je nevarno zaradi tveganja za razvoj kožnega raka, vendar ne vpliva na stanje ščitnice. Ni potrebe, da bi si ovijali vrat s šalom.
Mit št. 2: Jod je kontraindiciran pri boleznih ščitnice
Bolezni ščitnice v povezavi z jodom zelo variirajo. Tako zdravi ljudje kot bolniki z večino bolezni ščitnice potrebujejo ustrezne zaloge joda.
To omogoča ščitnici, da proizvaja dovolj hormonov in preprečuje nastanek golše. V primeru razvoja difuzne golše zaradi pomanjkanja joda se lahko priporočijo jodovi pripravki za zmanjšanje volumna organa. Če je tkivo ščitnice močno poškodovano ali popolnoma odsotno, jod za takšnega bolnika ni pomemben. Dodatni vnos joda je nezaželen pri boleznih, ki jih spremlja prekomerna proizvodnja ščitničnih hormonov, vendar to velja predvsem za visoke odmerke joda.
Mit št. 3: Cmok v grlu je zanesljiv znak bolezni ščitnice
Nelagodje v predelu vratu je najpogosteje povezano z živčno napetostjo. Verjetno ste opazili, da lahko ob vznemirjenju občutite "cmok v grlu". Pri splošnem nevroticizmu, zlasti pri tesnobnih ljudeh, lahko ta pojav postane trajen. Vendar mnogi bolniki s pravimi težavami s ščitnico ne občutijo nelagodja v grlu. Kljub temu je vredno obiskati endokrinologa, če se pojavijo takšni občutki.
Mit št. 4: Vse moje zdravstvene težave povzroča ščitnica
Dejansko delovanje skoraj vseh organov in vseh vrst presnove je odvisno od ščitničnih hormonov, disfunkcija ščitnice pa lahko povzroči širok spekter nespecifičnih težav (od izgube las do neplodnosti). Toda če laboratorijski testi ne pokažejo nenormalnosti v ravni ustreznih hormonov, je treba iskati drug vzrok za težave.
Mit št. 5: Biopsija ščitnice je nevarna
Punkcijska biopsija je metoda za določanje celične sestave vozla, kar omogoča ugotovitev potrebe ali odsotnosti indikacij za operacijo. Vozli na ščitnici se ne "spremenijo". Če je bil vozel sprva benigni, bo tak ostal, ne glede na punkcijsko biopsijo. Če je vozel maligen, je bolje to ugotoviti pravočasno in sprejeti potrebne ukrepe.
Mit št. 6: Vsak vozel na ščitnici bo prej ali slej zahteval kirurško zdravljenje
Vozli na ščitnici so različni. Najpogosteje so to benigni koloidni vozli, ki predstavljajo prilagoditveno reakcijo ščitnice kot odgovor na pomanjkanje joda. V večini primerov ne zahtevajo kirurškega zdravljenja. Redkeje so vozli ščitnice maligni ali sumljivi na malignost (to ugotovimo z biopsijo z iglo). Takšni vozli zahtevajo kirurško zdravljenje brez izjeme.
Mit št. 7: Med jemanjem ščitničnih hormonov sta nosečnost in dojenje kontraindicirana
Glavni ščitnični hormon, tiroksin, ki je vsebovan v pripravkih, se po strukturi ne razlikuje od tiroksina, ki ga proizvaja lastna ščitnica. Če je zdravilo predpisano nosečnici z nezadostno funkcijo ščitnice, to ne bo imelo neželenih učinkov. Nasprotno, zagotovilo bo razvoj ploda in centralnega živčnega sistema nerojenega otroka.
Povzeto po Stil.kurir.rs
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec