Element ognja obstaja zahvaljujoč elementom prostora in zraka ter omogoča ustvarjanje toplote in svetlobe. Tako kot sonce proizvaja energijo za naš planet, tudi ogenj ustvarja energijo v našem telesu.
Pomaga nam prebavljati hrano, spodbujati um, 'prebavljati' ideje, dojemati zunanji svet, skratka – energizira in oživlja naše telo in um. Ko ga imamo preveč, se nam v telesu nabira toplota, zato težje prenašamo visoke temperature, postanemo lahko nagnjeni k zdravstvenim težavam, kot so premočno izločanje želodčne kisline, vnetja ter različne težave s kožo.
Na duševnem področju lahko postanemo zelo vznemirjeni, jezni in celo agresivni. Zdravilo je zelo preprosto – en do dva kozarca vode, ki bosta pogasila ogenj kot na ognjišču.
Pomembnost dnevne svetlobe
Če pa je vaš element ognja v telesu oslabljen, vas pogosto mrazi, postajate bledi, prebava se vam upočasnjuje, količina potenja in uriniranja pa se bistveno zmanjša. Občasno to lahko premagamo s puloverjem, dodatnimi nogavicami in toplim napitkom. Toda ker nam takrat um ne deluje tako, kot bi si želeli (um slabo 'prebavlja' nove informacije, postajamo duševno počasni), moramo malce okrepiti ogenj v sebi – s sprehodi podnevi, dodajanjem močnih začimb v obroke.
En od aspektov elementa ognja je sonce in njegova energija, ki jo izkoriščamo v obliki dnevne svetlobe in toplote. Vsi smo opazili, da se v naravni svetlobi bolje orientiramo in smo motivirani, manj naprezamo oči in intenzivneje doživljamo barve ter s tem tudi življenje okoli sebe. Dnevna svetloba spodbuja proizvodnjo vitamina D, ki je izjemno pomemben za vzdrževanje imunskega sistema in ima pomembno vlogo pri upravljanju s cirkadijskim ritmom, ki med nočjo nadzoruje spanje in čez dan budnost.
Če ta ritem zmotimo, se lahko pojavijo različne kardiovaskularne, imunske in kognitivne težave in povrh vsega še depresija. Številne znanstvene raziskave so dokazale povezanost dnevne svetlobe s storilnostjo na delovnem mestu, zato ni čudno, da se med zadnjimi desetletji številna podjetja trudijo omogočiti svojim zaposlenim čim več dnevne svetlobe. V eni od raziskav so znanstveniki primerjali delovno storilnost zaposlenih, ki so imeli delovne mize ob oknu, z delovno učinkovitostjo zaposlenih v notranjosti pisarne, dlje od okna.
Rezultati so pokazali, da zaposleni, ki sedijo ob oknu, delajo 15 odstotkov več časa čez dan kot druga skupina, ki je več časa preživljala ob telefonskih pogovorih in med druženjem s kolegi. Znanstveniki pravijo, da je slednje nezavedni poskus orientiranja v času in prostoru ter vzpostavljanje ravnovesja cirkadijskega ritma, ki bi bil brez te doze socializacije (kot neposrednega nadomestka za dnevno svetlobo) očitno ogrožen.
Željka Ciganović
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
