Nevroplastičnost možganov: čudež, na katerega gre računati

Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo glede na izkušnje, ki smo jim v življenju izpostavljeni.

Nevroplastičnost je krovni izraz, ki se nanaša na sposobnost možganov, da spremenijo, reorganizirajo ali razvijejo nevronske mreže. To lahko vključuje funkcionalne spremembe zaradi poškodbe možganov ali strukturne spremembe, ki jih sproži učenje.

Izraz plastičnost se nanaša na gnetljivost možganov ali sposobnost spreminjanja, (in torej ne pomeni dobesedno, da so možgani plastični), nevro pa se nanaša na nevrone, živčne celice, ki so gradniki možganov in živčnega sistema.

Zgodovinsko odkritje

Vse do šestdesetih let 20. stoletja je med znanstveniki veljalo prepričanje, da se lahko spremembe v možganih zgodijo le v obdobju dojenčka in otroštva, potem pa naj bi že v zgodnji odraslosti fizična struktura možganov postala večinoma fiksna.

Koliko časa je trenutno treba čakati na mojstra: se gradbeni “bum” ohlaja?

Validnost teh prepričanj je najprej zamajalo odkritje raziskovalca Karla Lashleya, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prišel na sled dokazom o spremembah v nevroloških povezavah pri opicah rezus. Do šestdesetih let 20. stoletja so raziskovalci nato postali pozorni na primere, v katerih so starejši odrasli, ki so utrpeli hudo možgansko kap, okrevali, kar je nakazovalo, da so možgani bolj spremenljivi, kot se je verjelo.

Sodobne raziskave nam danes kažejo, da možgani neprestano ustvarjajo nove nevronske poti in spreminjajo obstoječe, da bi se prilagodili novim izkušnjam, se naučili novih informacij in ustvarili nove spomine.

Zahvaljujoč napredku v tehnologiji imajo danes raziskovalci še jasnejši vpogled v notranje delovanje možganov. In medtem ko preučevanje sodobne nevroznanosti cveti, raziskave kažejo, da ljudje niso omejeni le na umske sposobnosti, s katerimi so rojeni, in da so poškodovani možgani pogosto povsem sposobni izjemnih sprememb.

Vrste nevroplastičnosti

Človeški možgani so sestavljeni iz približno 100 milijard nevronov. Njihova nevroplastičnost pa omogoča reorganizacijo nevronskih poti, ustvarjanje novih povezav in v nekaterih primerih celo ustvarjanje novih nevronov.

Poznamo dve glavni vrsti nevroplastičnosti:

Funkcionalna plastičnost je sposobnost možganov, da premaknejo funkcije iz poškodovanega področja možganov v druga nepoškodovana področja.
Strukturna plastičnost je sposobnost možganov, da dejansko spremenijo svojo fizično strukturo kot rezultat učenja.

Kako deluje nevroplastičnost

Prvih nekaj let otrokovega življenja je čas hitre rasti možganov. Ob rojstvu ima vsak nevron v možganski skorji približno 2500 sinaps ali majhnih vrzeli med nevroni, kjer se prenašajo živčni impulzi. Do tretjega leta starosti to število naraste na ogromnih 15.000 sinaps na nevron.

Na drugi strani ima povprečna odrasla oseba le približno polovico tega števila sinaps, kar gre pripisati procesu, ki je znan kot sinaptično obrezovanje. Ko pridobivamo nove izkušnje, se namreč nekatere povezave okrepijo, druge pa (ker so nerabljene) zakrnijo.

Nevroni, ki se pogosto uporabljajo, razvijejo močnejše povezave. Tisti, ki se uporabljajo redko ali nikoli, na koncu umrejo.

Z razvijanjem novih povezav in odstranjevanjem šibkih se možgani prilagajajo spreminjajočemu se okolju.

Prednosti nevroplastičnosti

Nevroplastičnost možganov ima številne prednosti. Svoje možgane lahko med drugim tudi sami spodbudite, da se prilagodijo in spremenijo. Naj na tem mestu naštejemo le nekaj tovrstnih spodbud:

učenje novih stvari,
izboljšanje obstoječih kognitivnih sposobnosti,
okrevanje po možganski kapi in travmatskih poškodbah možganov,
krepitev področij, kjer je funkcija izgubljena ali oslabljena,
Izboljšave, ki lahko povečajo kondicijo možganov.

Nevroplastičnost je stalen proces

Nevroplastičnost poteka vse življenje in vključuje tudi možganske celice, ki niso nevroni, vključno z glialnimi in vaskularnimi celicami. Lahko se pojavi kot posledica učenja, izkušenj in oblikovanja spomina ali kot posledica poškodbe možganov.

Medtem ko so ljudje včasih verjeli, da se možgani po določeni starosti fiksirajo, so novejše raziskave pokazale, da se možgani nikoli ne prenehajo spreminjati kot odgovor na učenje.

V primerih poškodbe možganov, na primer med možgansko kapjo, se lahko poškodujejo področja možganov, povezana z določenimi funkcijami. Sčasoma lahko zdravi deli možganov prevzamejo te funkcije in sposobnosti se lahko obnovijo.

Kako izboljšati nevroplastičnost

Stroka je do danes prepoznala nekatere aktivnosti, s katerimi lahko spodbudimo svoje možgane k prilagajanju in spremembam ne glede na našo starost.

1. Nova znanja, izzivi in izkušnje

Dokazano je, da bogata učna okolja, ki ponujajo veliko priložnosti za osredotočeno pozornost, novosti in izzive, spodbujajo pozitivne spremembe v možganih. To je še posebej pomembno v otroštvu in adolescenci, vendar lahko tovrstno plemenitenje zagotavlja možganske nagrade tudi v odrasli dobi.

Stimulacija možganov lahko pomeni:

učenje novega jezika,
učenje igranja instrumenta,
potovanje in raziskovanje novih krajev,
umetniško ustvarjanje in druge ustvarjalne dejavnosti,
branje.

"Ko spoznate nekaj novega – lokacijo restavracije, ki vam je všeč, govorice o vašem šefu, novo uspešnico na radiu -, se vaši možgani fizično spremenijo. Enako se zgodi, ko doživite finančni uspeh, družbeni polom ali čustveno prebujenje. Ko mečete na koš, se ne strinjate s sodelavcem, z letalom potujete v novo mesto, gledate nostalgično fotografijo ali slišite blagozvočne tone ljubljenega glasu, se ogromne, prepletene džungle vaših možganov oblikujejo v nekaj, kar je nekoliko drugačno od tistega, kar je obstajalo trenutek prej. Te spremembe lahko povzamemo kot vaše spomine: rezultat vašega življenja in ljubezni. Neštete možganske spremembe, ki se kopičijo v minutah, mesecih in desetletjih, vas ustvarijo. To, kar ste prav ta trenutek, ko berete te vrstice, je že rezultat vsega naštetega. Včeraj ste bili malo drugačni. Jutri pa boste spet nekdo drug." - nevrolog David Eagleman

2. Privoščite si veliko počitka

Raziskave so pokazale, da ima spanje pomembno vlogo pri rasti dendritov v možganih. Dendriti so izrastki na koncu nevronov, ki pomagajo prenašati informacije od enega nevrona do drugega. S krepitvijo teh povezav boste lahko spodbudili večjo plastičnost možganov.

Dokazano je, da ima spanje pomembne učinke na fizično in duševno zdravje. Nekateri raziskovalci menijo, da je to deloma posledica genetike in deloma sestave sive snovi v možganih.

Svoj spanec lahko izboljšate z dobro higieno spanja. To vključuje razvoj doslednega urnika spanja in ustvarjanje okolja, ki prispeva k dobremu spancu.

3. Redno telovadite

Redna telesna dejavnost ima številne koristi za možgane. Nekatere raziskave kažejo, da lahko vadba pomaga preprečiti izgubo nevronov na ključnih področjih hipokampusa, dela možganov, ki sodeluje pri spominu in drugih funkcijah. Druge študije kažejo, da telesna vadba igra veliko vlogo pri nastajanju novih nevronov v tej isti regiji.

Stroka na tem mestu priporoča vsaj 150 minut zmerno intenzivnih kardio vaj (kot so hoja, ples, plavanje ali kolesarjenje) na teden, najmanj dva dni v tednu pa si gre rezervirati za vaje za moč (dvigovanje uteži ali izvajanje vaj z lastno težo).

4. Vadba čuječnosti

Čuječnost vključuje popolno potopitev vašega uma v sedanji trenutek, brez premlevanja preteklosti ali razmišljanja o prihodnosti.

Številne študije so pokazale, da lahko negovanje in vadba čuječnosti spodbuja nevroplastičnost možganov.

5. Igranje

Igre niso samo za otroke: študije kažejo, da igranje namiznih iger, iger s kartami, video iger in drugih iger lahko izboljša nevroplastičnost možganov.

Težave s plastičnostjo možganov

Ko govorimo o nevropolastičnosti možganov, ob tem pogosto razmišljamo zgolj o njenih dobrobitih. Žal pa ni vedno tako. Nevroplastičnost ima lahko tudi negativne posledice.

Na primer, plastičnost možganov je lahko problematična, ker dopušča škodljive spremembe, ki jih povzroči uživanje substanc, bolezen ali travma (vključno s poškodbo možganov ali travmatičnimi izkušnjami, ki povzročijo posttravmatsko stresno motnjo). Tudi zastrupitev s svincem lahko negativno vpliva na plastičnost možganov.

"Nevroplastičnost gre v vse smeri. Namreč, če nam travma škodi, nam spremeni možgane. In če nam recimo nek terapevtski proces koristi, nam koristi zato, ker nam dejansko spreminja možgane. Ljudje pozabljamo, da so naši možgani zelo zelo plastični." - psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek

Povzeto po VeryWellMind in drugih virih.

Preberite si tudi: