Bilka Baloh: "Post je ‘reset’, ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni"

“Post je popoln ‘reset’, ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni, ampak je čudovito orodje, s pomočjo katerega se čistimo tudi na mentalni, duhovni in čustveni ravni,” je prepričana Bilka Baloh, mentorica in svetovalka na področju zdrave prehrane. 

Bilka Baloh: "Post je ‘reset’, ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni" (foto: shutterstock) shutterstock
5. 7. 2022

Post je pravzaprav njena stalnica – še vedno ga izvaja takrat, ko ji telo samo pove, da je v njem neravnovesje, nered, poleg tega pa s svojim bogatim znanjem in izkušnjami skozi proces postenja pomaga drugim. 

Kako prehrana, ki jo uživa sodoben človek, vpliva na naše splošno stanje, ne samo zdravstveno, ampak tudi psihološko? Kje vi vidite največ težav? 

Živimo v času, ko imamo vsega preveč. Seveda je vnaprej pripravljena hrana z ekonomskega vidika prava zlata jama. Podjetja surovine spreminjajo, da jih lažje obdelajo in oblikujejo. Za tak namen prehranska industrija potrebuje velike količine dodatkov in drugih sestavin.

Tako predelane surovine se lažje oblikuje v končne izdelke, da imajo privlačnejši videz in boljši okus. Tako so kemikalije preplavile svet. Vsakič ko stopimo v nakupovalni center, nas na policah pričaka na stotine procesiranih živil, zapakiranih v čudovito embalažo, kar je našemu umu neskončno všeč, saj deluje na podlagi petih čutil.

Howard Moskowitz, raziskovalec in psihofizik, pogosto poudari, da ljudje sploh ne vedo, kaj hočejo, in da bodo nekaj sprejeli, če jim bodo tako sporočila čutila in reklamni oglasi. Njegova najbolj znana izjava je, da “um ne ve, kaj si želi jezik.” Našim brbončicam, ki so popolnoma uničene zaradi procesiranih živil, je všeč hrana, ki je vedno bolj slana, sladka in mastna. V vseh izdelkih najdemo prevelike količine soli, sladkorja in trans maščob, ki bremenijo hormonski sistem, vse presnovne organe, jetra in ledvice. Vredno razmisleka! 

Pred dobrimi sedmimi leti, ko sem raziskovala živilsko industrijo in evropsko zakonodajo, sem ugotovila, da imajo industrijski kuharji na voljo 4600 najrazličnejših kemikalij, ki jih dodajajo jedem. Te pa motijo naš endokrini sistem. Danes je teh kemikalij verjetno že veliko več.

Najbolj nevarne so arome in barvila. Benzaldehid ima vonj po mandeljnih, diacetil okus po maslu, ena izmed glavnih komponent, iz katere lahko poustvarijo aromo ananasa, je kloroform. Ker večina živil med postopkom postane precej neokusna, porabijo na tisoče kilogramov dodatkov. Že en gram neke arome zadostuje, da poustvarijo okus enemu kilogramu živila. Nič lažjega in cenejšega. Seveda je vse to povezano s telesnim in psihičnim zdravjem. Vrtimo se v začaranem krogu.

Znanstveniki in neodvisni raziskovalci so ugotovili, da se prav zaradi procesirane hrane spreminja naš genski zapis in z njim črevesni mikrobiom, posledično pa peša imunski sistem. To se sicer dogaja zelo počasi, vendar tiha vojna procesirane hrane že terja svoj davek. 

Pravite, da se je najprej potrebno naučiti postiti na pravi način.

To pravim zato, ker je v današnjem času na voljo veliko razstrupljevalnih programov, med katerimi so določeni precej agresivni in telesu neprijazni. Razstrupljanje mora biti nežno, neboleče, predvsem pa nam mora biti v užitek, ne da se pri tem trudimo, kajti v nasprotnem primeru lahko v telesu povzročimo več škode kot koristi. 

Na kaj moramo biti torej pozorni? In kako se je potrebno pripraviti na postenje?

Najpomembnejša je odločitev. Da zberemo dovolj moči in poguma ter naredimo prvi post, je za nekatere precej težko. Postenje ne vpliva zgolj na fizično telo, am- pak tudi na čustva. Zato se je pred tem dobro opremiti z znanjem in orodji, da bo vaš prvi post nežen, prijazen in da boste v njem uživali.

Za spremembo prehranje- valnih navad in terapevtsko razstrupljnje se običajno odločimo, ko je prišlo do točke preloma in je naše počutje že tako slabo, da nimamo druge izbire. Takrat je čiščenje telesa zadnji namig stvarstva, da moramo vzeti vajeti zdravja v svoje roke. Red, disciplina in vztrajnost nam poma- gajo vzpostaviti harmonijo med umom, telesom in duhom. 

V življenju vedno sprejmemo odločitve šele takrat, ko je naše zdravje že ogroženo – ko ni več poti nazaj in je pot v prihodnost zaradi bolezenskega stanja nejasna. Takrat se v strahu za življenje zgodijo največji premiki. Prisiljeni smo razmišljati, kako si olajšati bolečine in telesne neprijetnosti. Če smo čuječi, vemo, da bo potrebno pobrisati nekaj zgodovine na mentalnem, duhovnem in telesnem nivoju, spremeniti prehranjevalne navade in življenjski slog. 

Pomembna je tudi priprava telesa na “nehranjenje”, zato se je potrebno dobro pripraviti. Posta se nikoli ne lotimo brez skrbnega načrtovanja in dobrega mentorja, ki mu zaupamo. Smiselno je, da že kak teden pred postenjem korenito spremenimo način prehranjevanja in stila življenja. Nekaj dni pred postenjem se je potrebno odreči alkoholu, cigaretam, trdi hrani, sladicam, kruhu, čokoladi, prigrizkom, vsem hladnim in gaziranim pijačam.

Uživanje tople tekoče hrane nekaj dni pred postom nam pri tem zelo pomaga. Primerna je kuhana, še bolje soparjena zelenjava, namočena semena in oreščki, ki so primerni za vašo konstitucijo, suhega sadja čim manj, lahko pa se uživajo kalčki; najbolj pomembno je, da pijemo čim več zelenjavnih sokov in čistilnih čajev. Med postenjem notranji organi delujejo s polovično zmogljivostjo, zato težji telesni napori niso primerni.

S polno paro pa kljub “neprehranjevanju” delujejo jetra, ki čistijo zastrupljeno kri, in ledvice, ki pomagajo pri eliminaciji strupenega urina. Obenem pa začnite vsako jutro telovaditi, odpravite se na sprehod, izvajajte jogo, meditirajte, skratka, “božajte” svoje telo in bodite do njega kar se da nežni. 

Ali res večina bolezni izhaja iz neuravnoteženega črevesnega mikrobioma?

Vsaka bolezen se začne z vnetnim procesom, ki ga krvna slika običajno ne zazna. Tega vedno sprožijo okoljski dejavniki, vnetni citokini preplavijo telo in se ustavijo v najbolj šibkem predelu telesa, se tam kopičijo in ustvarijo vnetje, ki se prične v črevesju. Lahko rečemo, da vse bolezni izhajajo iz neuravnoteženega črevesnega mikrobioma ali, po doktrini ajurvede, iz porušene vata doše. Vatin sedež je namreč v črevesju. 

Kaj se zgodi v človeku med prakticiranjem posta? Svojo drugo knjigo ste namenili raziskovanju vpliva posta na človeško zavest. 

Postenje je duhovno potovanje, saj se ne čisti le telo, temveč tudi naš um in duh. Bolj ko smo pretočni, lažje razmišljamo, se lažje in hitreje odločamo, poveča se občutek samozavesti in samopodoba. Med postenjem so prisotna tudi druga telesu zdravilna orodja, ki jih zahodna znanost končno začenja priznavati. Naj omenim le meditacijo ali sedenje – to je praksa, ki je med postenjem nujno potrebna.

Ob pravilni meditaciji smo osredotočeni na vdih in izdih, s čimer izključimo moteče dejavnike iz okolja. Naša os HHA (hipotalamus, hipofiza, nadledvična žleza) takrat miruje. V tem stanju se prične samozdravljenje telesa. Če torej razumemo meditacijo kot zdravilo, potem jo prakticirajmo vsak dan, saj je to brezplačno orodje, ki zdravi naše telo, um in duha. Meditacijo izvajamo zjutraj, da se naše telo umiri in lahko mirni, z lažjim korakom stopimo v nov dan, in zvečer, da nas zaziba v prijeten spanec. Pri tem pa brez discipline žal ne gre. 

V zadnjem času se je zelo prijel t. i. prekinitveni post 16/8, kar pomeni, da hrano uživamo samo 8 ur v dnevu, ostalih 16 ur pa smo na postu. Kakšno je vaše mnenje o tem; gre zgolj za trenutni trend, modno muho? 

Ni modna muha. Danes se veliko ljudi poslužuje “trendovskega” tako imenovanega prekinitvenega posta 16 : 8, pri katerem se sproži proces avtofagije. Vsak dan naj bi se “postili” šestnajst ur, kar vključuje tudi čas, ko spimo. Vse obroke je treba zaužiti v okviru osmih ur. Če torej zadnji obrok pojemo ob 18. uri, lahko naslednji dan začnemo jesti ob 10. uri.

Za večino ljudi je takšna oblika prekinitvenega posta tudi najlažja, saj ne gre za omejevanje kaloričnega vnosa, le za drugačno razporeditev obrokov. Mnenja nutricionistov o tem so deljena. Nekateri so nad prekinitvenim postom navdušeni, drugi opozarjajo, da je izguba teže zgolj posledica izgube vode, kar je deloma res. Kilograme ljudje običajno pridobijo nazaj, takoj ko začnejo z običajnim prehranjevanjem.

Nasprotniki prekinitvenega posta tudi poudarjajo, da predstavlja taka oblika prehranjevanja odmik od uravnoteženega jedilnika in izgovor za prenajedanje po zaključenem obdobju omenjenega posta. 

Prekinitveni post je povzet, morda nevede, po ajurvedi. Ajurveda zagovarja teorijo, da bi morali zadnji obrok zaužiti najkasneje med 16. in 18. uro, naslednjega pa med 8. in 10. uro zjutraj, kar ni nič drugega kot prekinitveni post.

Vendarne velja za vse doše enako. Nekatere doše morajo po ajurvedi nujno uživati blag zajtrk, najkasneje do 8. ure, glavni obrok bi moral biti v času, ko je prebavni ogenj – agni, najmočnejši, torej med 11. in 13. uro, večerja pa med 16. in 18. uro.

Količine hrane in zdravilnih zelišč so v ajurveditočno določene glede naprakriti, tj. sliko stanja obrojstvu, ob upoštevanju vikriti, tj. slike trenutnega stanja, ki kaže, v kolikšni meri je ravnovesje v telesu porušeno. Na podlagi te slike se potem predpiše prehrana, adaptogena zelišča in prečiščevalni program, da bi naš vikriti spet uravnotežili. Šele takrat v telesu zavlada red ali zdravje. 

Razložite proces avtofagije

Avtofagija je proces odstranjevanja poš­kodovanih celic oziroma celičnih organelov in beljakovin, s čimer se sprosti prostor za nove. Avtofagíjo imenujemo tudi citoplazemsko ali celično smrt, ki je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, katere lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila, denimo med postenjem. Katabolizem pomeni razgradnjo presnovnih produktov na enostavnejše molekule. Avtofagijo je mogoče razumeti kot nekakšno razstrupljanje celic.

Med avtofagijo telo najprej odkrije poškodovane dele celic, neuporabljene beljakovine in različno nesnago, ki jo telo odstrani s pomočjo vode in čistilnih čajev. Avtofagija je natančno uravnavan proces, ki ima pomembno vlogo med rastjo celice in pri ohranjanju celičnega ravnovesja med sinteznimi ter razgradnimi procesi.

Evolucijsko gledano se je proces razvil kot odgovor telesa na stradanje, torej zaradi preživetja celice v okolju oziroma pogojih brez hranil. Znanstvenik in celični biolog Jošinori Osumi je za raziskovanje t. i. celičnega recikliranja leta 1990 prejel Nobelovo nagrado. Njegovo večletno delo odkrivanja molekularnih mehanizmov je odprlo številne možnosti za uporabo avtofagije v klinične namene. Beseda sama pa izvira iz grške besede autos (‘sam’) in phaegin (‘jesti, požirati’). 

Celotni članek najdete v tiskani reviji Sensa april/maj