Kako velik ŠOK je za človeka premik ure?

29. 10. 2024
Deli
Kako velik ŠOK je za človeka premik ure? (foto: shutterstock)
shutterstock

Čeprav se enourna razlika na prvi pogled ne zdi veliko, za telo lahko predstavlja kar precejšno spremembo.

Učinek premikanja ure

Biološka ura sodobnega človeka se spopada s šoki, kakršnih v daljni preteklosti niso poznali. Glede na to, da ni bilo hitrih prevoznih sredstev, nihče ni mogel hitro prehajati med časovnimi pasovi, prav tako pa tudi ni bilo sprememb na prehodu iz zimskega v letni čas in obratno. Vsi premiki so bili naravni, skladno s premikanjem Zemljinega položaja glede na Sonce, in do njih je prihajalo postopno.

Danes pa smo se primorani tudi dvakrat letno prilagoditi enournemu skoku v času, ki je bil vpeljan zaradi skrajno nenaravnega razloga – zaradi prilagajanja dnevni svetlobi ter z namenom, da bi za razsvetljavo porabili manj energije.

Preberite si še:

Čeprav se enourna razlika na prvi pogled ne zdi veliko, za telo lahko predstavlja kar precejšno spremembo. Tisti, ki se zjutraj ob prvih sončnih žarkih le s težavo poslovijo od sanj, se kar naenkrat spet zbujajo v mraku, zato imajo upravičen občutek, da so za uro spanca kratko malo prikrajšani.

Splošna utrujenost seveda vpliva tudi na telesno in duševno počutje, pozornost, zdravje, nenazadnje pa celo na varnost v prometu. Raziskovalci s kalifornijske univerze Stanford so preučili podatke o prometnih nesrečah in razkrili zanimiv podatek, da se jih največ zgodi prav v ponedeljek, ki sledi premiku ure z zimskega na letni čas.

Tudi jesenska sprememba ure lahko tistim, ki so za to dovzetni, prinese motnje spanca in druge težave. Če se po premiku odpravimo spat šele takrat, ko nas začne premagovati zaspanost (eno uro pozneje, kot smo sicer navajeni glede na kazalce urine), bomo prav tako izgubili dragoceni čas, ki bi ga morali nameniti spanju.

Da boste lažje zaspali, se pozno popoldne in zvečer izogibajte naporom, kavi in drugim poživljajočim pijačam pa se po 16. uri povsem odpovejte. Zvečer si pripravite vse (izberite oblačila in obutev, kupite sestavine za zajtrk ...), kar boste potrebovali naslednje jutro – tako boste vedeli, da pred odhodom v službo ne boste v naglici česa pozabili ali ostali brez zajtrka.

Ko se zbudite, odprite polkna, dvignite roloje ali rolete, odgrnite zavese in v stanovanje spustite dnevno svetlobo. Če utegnete, lahko celo na kratko posedite na s soncem obsijanem balkonu ali žarke vpijate pri odprtem oknu.

Tudi na oblačen dan je pomembno, da se izpostavite svetlobi, saj je je dovolj, da upočasni oziroma zaustavi tvorbo melatonina, kar bo izbrisalo zaspanost in prineslo budnost.

Zvečer se odpravite spat v mirno in dobro zatemnjeno spalnico, da bo v vaših možganih ponovno nemoteno začel nastajati melatonin. Vsak dan poskusite zaspati 15 minut prej, vse dokler ne dosežete ure, ki ste si jo postavili kot cilj.

Iz članka: Ste nočna ali jutranja ptica? (Ozren Podnar, Manca Kraševec)

Jurij Dreo in Javor Škerlj Vogelnik: Nevroznanost in možgani (Sensa podkast z Ano Vehovar)

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del