Regrat vsebuje skoraj vsa pomembna hranila

Levji zob, ki mu pri nas rečemo regrat, se je včasih imenoval jajčar, mlečec, farška plata in še kaj. Stara imena se navezujejo na njegove značilnosti in uporabo. Jajčar zato, ker so ga in ga še vedno največkrat jemo v solati z dodatkom trdo kuhanih jajc in krompirja.

Mlečec se je imenoval bel in rahlo lepljiv sok, ki priteče iz stebel ter korenin in je zelo cenjen v naravnem zdravilstvu. Za levji zob (dent-de-lion) pa so ga označili Francozi, ki so jih njegovi podolgovati in suličasti listi spominjali na ostre čekane kraljevskega mačkona.

Preprosta in zelo razširjena samonikla zelenjava v sebi res nosi nekaj kraljevskega. Zaradi grenkega okusa in neprivlačne barve so ga dolgo uporabljali le v zdravilne namene. V prehranske vode so ga v 17. stoletju pripeljali gurmanski Francozi in Italijani.

Nadležni plevel, ki bode v oči z rumenimi cvetovi, je sčasoma postal okusna in zdrava hrana, s katero po mrzli zimi podmažemo in prečistimo od ‘dobrot’ utrujeno telo.

Nabiranje ali nakup

Najlepši in največji regrat raste na najbolj ‘pognojenih’ površinah, pri čemer mislim predvsem na mestne zelenice, kjer se sprehajajo hišni ljub­ljenčki, in travnike, ki jih kmetje v spomladanskem času radi polivajo z gnojnico. Zato je pri izbiri kraja nabiranja krepčilne solate potrebna previdnost.

Zaradi velike vsebnosti grenkih snovi, ki jih je v starejših rastlinah še več, ga marsikdo ne mara. Na srečo so mladi in svetlejši poganjki, ki jih nabiramo pred cvetenjem, manj grenki in mehkejši. Posebno okusne so napol obeljene rast­line, ki rastejo iz krtin.

Te imajo tudi najdaljše in najmehkejše listne peclje, ki jih lahko iz mehkega kupa hitro izkopljemo z nožem. Nabrane liste moramo vedno dobro oprati in čim prej porabiti. Odcejeni in dobro osušeni bodo v hladilniku počakali dan ali dva. Precej dlje pa zdržijo očiščene in posušene korenine, ki jih izkopljemo jeseni ali spomladi.

Nad nakupom regrata na trž­­nici se ne navdušujem preveč. Ne samo zaradi zasoljenih cen, ampak predvsem zaradi porek­la, ki mu težko zaupam. Če pa se boste zanj vseeno odločili, bodite pozorni na barvo odrezanih listov. Pri beljenih in siljenih poganjkih le bela barva pomeni brezpogojno svežino. Čim temnejši in bolj suh je odrezani del, toliko starejša je vaša solata.

Gojenje

V Franciji, kjer so že pred stoletji poznali več kot pet sort, vsako leto pridelajo nekaj tisoč ton gojenega regrata. Njegovi listi so skoraj velikanski, mehkejši in tudi manj grenki. Obeljeni so zelo podobni solati endiviji, siljeni pa dolgemu nitastemu radiču.

Gojiti in beliti ga lahko pos­kusite tudi doma. Sortna semena se pri nas dobijo bolj redko, zato si pomagajte z množico samoniklih rastlin. Te lahko izkopljete in preprosto presa­­dite na vrt ali pa na gredico upihnite nekaj regratovih lučk z več­­­jimi semeni. Ker je zelo nezahtevna rastlina, ga boste imeli kmalu veliko.

Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite, ko se razvijejo mladi poganjki. Listi se bodo bolj razrasli, če boste sproti obtrgavali cvetne popke. Ko bo že dobro udomačen, ga lahko poskusite beliti kot endivijo.

Mlade rast­line pokrijte s folijo ali s cvet­ličnimi lončki. Enako naredite tudi s starejšimi, le da jim pred tem odrežite celo rozeto. Počakajte približno 15 dni in uživajte v listni mehkobi značilnega regratovega okusa.

Zdravilno delovanje

Regrat vsebuje skoraj vsa znana pomembna hranila: ogrom­no rudnin, med katerimi je treba omeniti železo, kalcij in magnezij, karotenoide (predvsem betakaroten), vitamina C in E, vitamine skupine B ter številne druge snovi. Različne grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, obilje vlaknin pa preprečuje zastoje hrane v prebavilih.

Kot močan diuretik spodbuja delovanje ledvic in odvajanje vode iz telesa, pospešuje presnovo in delovanje vseh izločevalnih žlez. Zato se v želodec izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter ter sokov trebušne slinavke, kar olajša prebavo težke in mastne hrane.

Štirinajstdnevna kura z regratovimi peclji naj bi celo pomagala raztopiti žolčne kamne. Zelo koristen je pri različnih obolenjih jeter. Ljudski zdravilci so kronični hepatitis zdravili z mešanico čajev, katerih glavna sestavina je bil regrat. Zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi, zato ga priporočajo diabetikom.

Za zdravljenje se uporablja cela rastlina. Posamezne dele moramo nabirati ob pravem času in vedno sušiti v senci, če hočemo doseči najboljše učinke. Najbolj zdravilna je korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi pred cvetenjem ali jeseni.

Pri nabiranju je ne smemo raniti, da iz nje ne izteče zdravilni mleček. Liste nabiramo pred, stebelca pa med cvetenjem v sončnem vremenu na dan za list ali cvet po biodinamičnem koledarju.

Regrat v kuhinji

Užitna je cela rastlina, zato lahko iz nje pripravimo ogrom­no zanimivih jedi. Liste največkrat uživamo presne v obliki različnih solat kot prilogo ali sa­­­mostojen obrok. Dodajamo jih še v zeliščne omake in solat­ne prelive ali pa iz njih pripravi­­mo posteljico za različne jedi.

Večje in starejše blanši­­ra­­mo ter jih z dodatkom oliv­­ne­­­­­­ga olja, soli in popra ponudimo kot zelenjavno prilogo. Nekateri jih celo kisajo, podobno kot zelje. Okusne so tudi regratove juhe, omlete, rižote, narastki in pesto.

Očiščene korenine so zanimiv dodatek solatam in zelen­javnim juham. Lahko jih sušimo, pražimo, dušimo, kuhamo ali pečemo v pečici. So zelo hranljive, ker v povprečju vsebujejo okoli 12 odstotkov polisaharida inulina, ki je podobno kot škrob oblika rezervne hrane v rastlinskih korenikah in gomoljih. Iz posušenih pripravimo čaj ali tinkturo. Pražene so dober kavni nadomestek.

Stebelca jemo oziroma žvečimo predvsem v zdravilne namene med cvetenjem. Čistijo jetra in uravnavajo raven krvnega sladkorja. So rahlo lepljiva in malce grenka, vendar krhka in sočna. Iz popkov lahko pripravimo okusen nadev za omlete ali jih vložimo v kis.

Cvetove najpogosteje ocvremo ali posušimo za čaj. Sveže razdrobimo in potresemo po različnih solatah (krompirjeva, jajčna, paradižnikova …), avokadu in omakah za testenine.

Znanost je dokazala

Študije so pokazale, da regrat deluje:

• Diuretično: odvaja vodo in pospeši delovanje ledvic; listni in koreninski izvlečki so po učinku primerljivi s sintetičnim diuretikom furosemidom.
• Protivnetno: zato ga še posebej priporočajo pri različnih revmatičnih obolenjih (antirevmatik).
• Antidiabetično: spodbuja delovanja beta celic trebušne slinavke in tako vpliva na znižanje ravni krvnega sladkorja podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid.
• Protitumorno: po delovanju ga lahko primerjamo s protitumornim polisaharidom lentinanom, ki zavira razvoj rakavih celic.
• Protivirusno: preprečuje razvoj in razmnoževanje različnih virusov; učinkovit je pri zdravljenju virusnega hepatitisa.
  
  Anja Janeš

Preberite si še: Čas je za čemaž

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj