Gozdne borovnice so ena izmed redkih vrst sadja, ki ni obremenjena s škropivi, poleg tega pa v celoti dozorijo naravno in v zavetju čistega gozda.
Drobne vijoličaste jagode so prava zakladnica koristnih snovi za naše zdravje, zato se svežih najejte po mili volji.
Rastišča borovnic
Borovnice sodijo v družino vresovk in rastejo v svetlih in zračnih gozdovih ter na gozdnih jasah. Drobne modro vijoličaste jagode zorijo od junija do septembra.
Najprej so jih ljudje nabirali le v gozdovih, sčasoma pa so jih začeli tudi gojiti na plantažah. Njihovo domovanje je večinoma severna polobla. V Aziji ter Srednji in Južni Ameriki pogosteje rastejo
v visokogorju. Poznanih je več kot 100 vrst, nekatere najdemo tudi v Afriki in na Madagaskarju.
Hranilna vrednost
Borovnice so bogate s pektinom, vitamini A, B in C ter železom in magnezijem. Poleg tega vsebujejo čreslovino tanin, ki preprečuje vnetja. 100 g borovnic ima približno 40 kcal oziroma 170 KJ.
Zdravilni učinki
Borovnice krepijo imunski sistem in varujejo celice pred bakterijami, zato uživanje borovnic preprečuje prehlade ter zmanjšuje možnosti infekcij in bakterijskih okužb, predvsem v prebavilih in sečilih. Sveže borovnice urejajo prebavo in pomagajo pri napenjanju, posušene pa so učinkovito naravno zdravilo za drisko.
Poleg tega borovnice znižujejo visok krvni tlak in LDL-holesterol. Borovničev sok na telo deluje čistilno in pomaga nevtralizirati negativne učinke oksidiranih maščob in zažganih delov hrane. Naravno barvilo mirtilin, ki je v borovničevih jagodah in listih, uničuje proste radikale in tako med drugim zmanjšuje tveganje za nastanek raka.
Uporaba in shranjevanje
Borovnice imajo sladkast okus z blago kislino, zaokrožen v značilno borovničevo aromo. Večinoma uživamo presne, saj tako najbolje izkoristimo njihovo hranilno vrednost. Pri sobni temperaturi so obstojne le dan ali dva, v hladilniku največ 10 dni. Zamrznjene ohranijo večino hranilnih snovi, razen vitamina C. Iz borovnic lahko naredimo okusne napitke in sladice, na primer palačinke, sladoled, torte in razno pecivo. Borovničeva omaka se na primer odlično poda tudi k mesu, kot je govedina, divjačina ali jagnjetina.
Zaradi prijetnega, a močnega okusa lahko borovnice uporabimo tudi v malo bolj drznih, pikantnih kombinacijah.
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
