Ko govorimo o stresu in tesnobi, najprej pomislimo na misli, razbijanje srca, nemir ali napetost v ramenih. Toda stres se lahko odraža tudi v načinu, kako dihamo, držimo telo in napenjamo mišice.
Fizioterapevtka in pilates inštruktorica, ki na Instagramu ustvarja pod imenom anniepilatesphysicaltherapist, opozarja na mišico, ki jo zaradi njene povezave s stresom nekateri poimenujejo kar "mišica tesnobe" – psoas.
Gre za globoko mišico, ki povezuje ledveni del hrbtenice s stegnenico in ima pomembno vlogo pri gibanju kolka ter stabilizaciji ledvene hrbtenice. Zaradi njenega položaja pa je zanimiva še iz enega razloga: anatomsko je tesno povezana tudi s strukturami, ki sodelujejo pri dihanju in stabilnosti trupa.
Mišica, ki povezuje hrbtenico z nogami
Psoas major poteka ob ledvenem delu hrbtenice in se skupaj z mišico iliacus pripenja na zgornji del stegnenice. Aktiviramo ga pri upogibanju kolka – denimo ko dvignemo nogo – sodeluje pa tudi pri stabilizaciji ledvenega dela hrbtenice. Zato lahko težave na tem področju občutimo na različne načine: kot napetost globoko v predelu kolkov in dimelj, spremenjeno gibljivost ali nelagodje v ledvenem delu. Toda od kod povezava s tesnobo?
Zakaj "mišica tesnobe"?
Ko možgani zaznajo nevarnost, se telo začne pripravljati na odziv. Aktivira se stresni odziv, spremeni se dihanje, srčni utrip se pospeši, spremeni pa se tudi mišična aktivnost. To je smiselno z evolucijskega vidika: telo se pripravlja, da bo po potrebi steklo, se branilo ali zaščitilo.
Težava nastane, kadar nevarnost ni tiger pred nami, ampak stres, ki traja tedne ali mesece. Telo lahko veliko časa preživi v povečani pripravljenosti, kar vpliva tudi na dihanje, držo in mišično napetost. Raziskave potrjujejo, da stres in tesnoba vplivata na avtonomni živčni sistem in vzorce dihanja ter sta povezana s spremembami mišične aktivnosti. Zato je poimenovanje "mišica tesnobe" zanimiva prispodoba, čeprav psoas seveda ni nekakšno skladišče tesnobe in ni edina mišica, ki se odziva na stres.
Kaj se zgodi, če smo pod stresom ves čas?
Verjetno poznate občutek, ko po napornem dnevu ugotovite, da imate ramena skoraj pri ušesih ali ves čas stiskate čeljust. Podobne spremembe se lahko dogajajo tudi globlje v telesu. Če smo pogosto napeti, veliko sedimo in se malo gibamo, se lahko spremeni način, kako uporabljamo mišice okoli kolkov, medenice in trupa. Psoas je zaradi svoje lege del tega kompleksnega sistema.
Zato ideja, da je treba "zakrčen psoas samo raztegniti", pogosto preveč poenostavi težavo. Bolečina ali občutek napetosti v kolku ima lahko številne vzroke in ne pomeni nujno, da je psoas skrajšan.
Psoas je povezan tudi z dihanjem
Psoas leži tik ob diafragmi, naši glavni dihalni mišici, med strukturama pa obstajajo tudi fascialne povezave. Njegova fascija je povezana tudi s strukturami medeničnega dna. Zaradi tega psoas, diafragma, trebušne mišice in medenično dno sodelujejo v širšem sistemu stabilizacije trupa.
Hkrati velja tudi obratno: stres spremeni naše dihanje. Ko smo tesnobni, lahko dihamo hitreje in bolj plitvo, raziskave pa kažejo na tesno dvosmerno povezavo med dihanjem ter stresom in tesnobo.
Zato ni nenavadno, da se obdobje kroničnega stresa pri nekaterih ljudeh ne kaže samo kot nemir "v glavi", ampak kot napetost, spremenjeno dihanje in občutek, da telo nikakor ne more zares popustiti.
"Zakrčen psoas, zakrčeno življenje"
Ena mišica seveda ne določa našega psihičnega stanja ali življenja. Toda kot prispodoba opozarja, da dolgotrajni stres ni samo miselna izkušnja. Naše dihanje, drža, način gibanja in mišična napetost se lahko spreminjajo skupaj z našim počutjem. In včasih telo še dolgo vztraja v vzorcu napetosti, ki se je oblikoval v obdobju večjega stresa.
Rešitev ni samo v raztezanju
Če imate občutek napetosti v predelu psoasa, rešitev zato ni nujno agresivno raztezanje ali pritiskanje globoko v mišico. Pomembni so redno gibanje, postopno krepljenje mišic okoli kolkov in trupa ter delo z dihanjem. Pri vztrajni ali močni bolečini pa je smiselna individualna ocena fizioterapevta ali drugega zdravstvenega strokovnjaka.
Zanimivo je, da imajo dihalne vaje tudi precej boljšo raziskovalno podlago, kot bi morda pričakovali. Sistematični pregledi kažejo, da lahko počasno oziroma diafragmalno dihanje pri nekaterih ljudeh zmanjša fiziološke in psihološke kazalnike stresa in tesnobe.
Psoas je zanimiv predvsem kot opomnik, kako težko je telo ločiti od psihe. Stres ni nekaj, kar obstaja samo v naših mislih. Spreminja dihanje, srčni utrip, pozornost, držo in način, kako uporabljamo svoje telo.
Vir:
View this post on Instagram
