Po mnenju Michaela Graziana, nevroznanstvenika s Princetona in avtorja knjige 'The Spaces Between Us', je specifična potreba po osebnem 'varovalnem območju' vgrajena v naše možgane že od rojstva.
Odločitev vaših možganov o tem, koliko prostora potrebujete, da se počutite dobro, nevroznanstveniki imenujejo 'periferni prostor'. Laično in v praksi to pomeni, da lahko na primer v prostor iztegnemo roko in primemo predmete.
Periferni prostor deluje tudi kot varnostna meja - t.j. razdalja, na kateri se lahko še pravočasno odločimo, ali je to, 'kar prihaja v ta prostor' sprejemljivo ali ne (vključno z ljudmi).
Raziskave, opravljene na opicah, so pokazale, da se ob približevanju nekega predmeta aktivirajo isti predeli možganov kot ob fizičnem dotiku. Pa tudi, da so se opice že ob samo 'grožnji bližajočega se predmeta' fizično pripravile na obrambo.
To bi lahko pojasnilo, zakaj čutimo večjo psihološko potrebo po prostoru, če nekoga ne poznamo. Še posebej, če se bojimo intimnosti, bi to osebo lahko zaznali kot grožnjo.
Duševne motnje in težave s prostorom
Če vaši možgani 'zapovedujejo' manj varovalnega območja, se lahko pojavijo težave pri učenju in socialne težave. Prostor pa lahko drugače dojemajo tudi ljudje, ki trpijo za nekaterimi druševnimi motnjami. Med njimi so lahko:
- Dispraksija je učna motnja, ki se diagnosticira, kadar ima otrok težave z razumevanjem, kje se nahaja njegovo telo v prostoru. Poleg tega, da se fizično zaletava v stvari in ima težave s koordinacijo, na primer pri držanju stvari, ima lahko težave tudi pri branju in pisanju. Na socialnem področju lahko napačno ocenijo osebni prostor, stojijo preblizu, se potiskajo mimo ljudi, čeprav za to ni prostora, in (nenamerno) vznemirjajo druge.
- Pri motnji avtističnega spektra ima kot simptom zelo prilagojena čutila, kar lahko vodi do preobremenitve čutil. Medtem ko je za nevrotipično osebo dotik po roki komaj opazen, je za osebo z avtizmom to lahko močan ali celo nepremagljiv občutek. To seveda pomeni, da lahko osebe z avtističnega spektra potrebujejo velik osebni prostor, da se počutijo mirne in varne. Aspergerjev sindrom se danes šteje za del spektra avtizma. Če imate Aspergerjevo motnjo, ni nič nenavadnega, da sovražite dotikanje drugih, razen če gre za nekoga, ki ga dobro poznate.
- Za motnje anksioznosti je značilno, da um nenehno išče nevarnosti, zato se ljudem s to motnjo zdi, da jim je lahko vsak, ki vstopi v njihov medosebni prostor, bolj nevaren, kot bi to bilo, če ne bi bili tako tesnobni in na 'preži'. Pri socialni anksiozni motnji prav to postane tudi glavna težava.
Ljudje, ki stojijo preblizu
Tudi drugi ljudje, ki jim ne moremo pripisati omenjenih motenj, lahko drugače dojemajo osebni prostor.
So višji od vas? V zanimivi študiji z uporabo virtualne resničnosti so ugotavljali, kako je velikost telesa povezana z zmanjševanjem osebnega prostora.
Ugotovljeno je bilo, da je pri višjih ljudeh večja verjetnost, da bodo imeli manjši osebni prostor, zaradi česar bodo stopili bližje k ljudem (in tako zavzeli prostor). Študija je pokazala tudi, da se je naš osebni prostor zmanjšal, če smo se (četudi zgolj v virtualni resničnosti) imeli za večje.
Zloraba v otroštvu in težave s telesnimi mejami
Ali se pogosto počutite neprijetno, ko vdirajo v vaš osebni prostor, vendar se ne morete postaviti zase ali reči ne? Ali dovolite, da se vam ljudje preveč približajo, ali se vas dotikajo, čeprav si tega ne želite? Ali celo seksate z ljudmi, ki vam sploh niso prijetni?
Zloraba v otroštvu pomeni, da je neka odrasla oseba popolnoma kršila naš osebni prostor. Posledica tega je, da odrastemo v odraslega, ki globoko v sebi verjame, da si ne zaslužimo spoštovanja našega osebnega prostora.
Je vaš osebni prostor velik ali majhen?
Ne veste, ali je vaš osebni prostor velik ali majhen? Preverite v katerem od naslednjih primerov se prepoznate:
1) Radi objemate vse svoje prijatelje in celo neznance ter se med govorjenjem pogosto sklonite k ljudem in se dotaknete njihove roke. Imate majhen osebni prostor.
2) Ne marate, da se vas kdo dotika, razen vaše pomembne osebe. Ideja, da bi vas objel neznanec, vas straši. To je primer velikega osebnega prostora.
3) Z veseljem objemate ljudi, ki jih poznate, ne moti vas, če stojite tik ob ljudeh, in ne moti vas, če se vas oseba, ki ste jo pravkar spoznali, na prijazen način nekoliko dotakne, čeravno si tega izrecno niste želeli Vaš osebni prostor je povprečen.
Povzeto po Harley therapy.
Preberite si tudi:
- Kaj je osebni prostor (in kako pomemben je za dobre odnose)
- Kako se oblikuje naša samopodoba (in kako jo lahko še spremenimo)
- Vedenjski vzorci: naučeno vedenje, ki se ga je mogoče odučiti
Novo na Metroplay: Smrt, žalovanje in posmrtno življenje | Katarina Nagode