Učinek placeba se je pri vseh psihiatričnih diagnozah izkazal kot pomenljiv, kaže metaštudija

Pri odpravljanju simptomov duševnih motenj nam je v veliko pomoč lahko že to, da verjamemo, da nam je mogoče pomagati.

V novi metaštudiji so raziskovalci ugotovili veliko izboljšanje psihiatričnih simptomov samo s placebom, zlasti pri depresiji in tesnobi. V svoj poskus, da bi količinsko opredelili izboljšave, ki jih je mogoče pričakovati brez zdravljenja, so vključili 90 randomiziranih nadzorovanih raziskav - t. i. metaanalize -, v katerih je sodelovalo skupaj 9 985 odraslih udeležencev, večinoma starih med 30 in 40 let. za devet pogostih diagnoz.

"Prvič, do izboljšanja simptomov je prišlo pri vseh stanjih ob zdravljenju s placebom. Drugič, izboljšave so bile precejšnje. Tretjič, izboljšanje se je med motnjami precej razlikovalo in je bilo še posebej močno pri depresiji in generalizirani anksiozni motnji," so mnenje raziskovalcev povzeli na Mad in America.

Med motnjami v metaštudiji, objavljeni v reviji JAMA Psychiatry, so bile velika depresivna motnja, manija, shizofrenija, obsesivno-kompulzivna motnja, motnja pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD), panična motnja, posttravmatska stresna motnja in socialna fobija.

Kaj je placebo?

Raziskovanje fenomena placeba ima dolgo brado. Danes vemo, da v možganih ljudi, ki verjamejo, da dobivajo zdravilo – resnično ali ne – prihaja do zdravilnih biokemičnih sprememb. Če bolna oseba od osebe, ki ji zaupa, sliši, da bo dobila zdravilo, možgani proizvajajo hormone ugodja, kot so endorfin, endomorfin, dopamin in še nekatere sestavine. Ta kemični koktajl, izzvan z zaupanjem v zdravilnost terapije, omili bolečino, popravi razpoloženje, krepi osredotočenje, dviguje imunski sistem, normalizira krvni tlak, srčni utrip, dihanje, prebavo in spanje.

Tablete brez aktivnih sestavin

Tablete placeba, uporabljene v randomiziranih kontroliranih preskušanjih, ki so jih zajeli v omenjeno metaštudijo, so bile po videzu in okusu enake aktivnim zdravilom, vendar niso vsebovale aktivne sestavine, je za CNN povedal Dr. Tom Bschor, prvi avtor študije in profesor psihiatrije na Univerzitetni bolnišnici Dresden v Nemčiji. Namesto tega je uporabljen placebo vseboval le pomožne snovi, ki so neaktivne sestavine zdravil.

"V preteklosti je bilo dajanje placeba udeležencem z duševnimi motnjami etično vprašljivo, saj je vladalo prepričanje, da raziskovalci tako ne bi zdravili duševnih motenj in bi torej obstajala možnost, da bi se simptomi udeležencev, ki bi prejeli placebo, poslabšajo," je znal razložiti Dr. Jonathan Alpert, vodja oddelka za psihiatrijo in vedenjske vede na Medicinski fakulteti Albert Einstein v New Yorku. Da bi študije s kontrolnimi placebo skupinami lahko vseeno izvedli, so za takšne primere pripravili poseben načrt urgentnega odzivanja.

Potem pa se je izkazalo, da so imeli udeleženci od prejemanja placeba koristi. Od takrat dalje je uporaba placeba kot kontrolna skupina postala stalnica študij tudi v psihiatriji.

Največja študija o učinkih placeba

"To je najobsežnejša študija o učinkih placeba v psihiatriji," objavo izsledkov metaštudije v prestižni reviji pospremi Bschor in doda, da so njeni rezultati pomembni tudi za prihodnost zdravljenja psihiatričnih bolnikov.

"Prvič, pozitiven učinek pri vseh diagnozah kaže, da je lahko medicinsko in etično upravičeno, da bolniki v prihodnosti sodelujejo v kliničnih raziskavah s placebo kontrolnimi skupinami," je povedal. "Zdravniki pa lahko svoje bolnike spodbujajo k sodelovanju v takšnih raziskavah, pri čemer upoštevajo tveganje, da bodo dodeljeni placebu."

Poleg tega študija kaže, da bi bilo pri večini motenj povsem primerno, če bi bolniki, ki jih je strah jemanja zdravil ali o tem niso prepričani, najprej poskusili zdravljenje s placebom, da bi ugotovili, ali bi se njihovo stanje lahko izboljšalo tudi brez zdravil, je povedal Bschor. "Šele potem bi v primerih, kjer bi ugodni učinki placeba izostali, začeli razmišljati še o zdravilih."

Ob tem je poudaril, da bi bila pri motnjah, kot sta obsesivno kompulzivna motnja ali shizofrenija, pri katerih placebo učinek ni bil tako močan kot pri anksioznosti in depresiji, zdravila še naprej v prednosti.

Izboljšanje stanj duševnih stisk brez zdravil

Strokovnjaki so izboljšanje simptomov duševnega zdravja z zdravljenjem s placebom pripisali več možnim vzrokom.

Prvi je 'učinek placeba v ožjem smislu, tj. vzbujanje upanja in prepričanja v učinkovito zdravljenje', razloži Bschor. "Placebo se v randomiziranih, dvojno slepih študijah, predpisuje tako da udeleženci ne vedo, ali bodo morda prejeli aktivno zdravilo."

Drugič, že samo dobrodejna pozornost drugega, še posebno avtoritete, kot so strokovnjaki za zdravje, je 'eden najmočnejših učinkov v vsej medicini', je dejal Dr. Richard Keefe, zaslužni profesor psihiatrije in vedenjskih ved ter psihologije in nevroznanosti na Duke University Medical Center v Severni Karolini.

"Prepričanje, da se stvari lahko izboljšajo, je samo po sebi zdravilno."

Po objavi metaštudije so se s tretjim možnim vzrokom oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki so opozarjajo, da so ugotovitve študije lahko tudi odraz naravnega poteka nekaterih motenj.

"Znano je, da so duševne motnje epizodične in da lahko simptomi sčasoma izzvenijo, pri delu ljudi pa se lahko stanje delno ali popolnoma izboljša brez zdravljenja, placeba ali intervencije," je za CNN povedal Dr. Felipe Barreto Schuch, izredni profesor psihiatrije in duševnega zdravja na brazilski zvezni univerzi Santa Maria. "Temu pravimo spontana remisija."

Verjetnost spontane remisije je najpogostejša pri depresiji in anksioznosti, to pa sta bili hkrati tudi tisti dve motnji v študiji, pri katerih je zdravljenje s placebom najbolj koristilo.

Zakaj se učinkovitost placeba pri večini motenj razlikuje od učinkovitosti placeba pri shizofreniji in obsesivni kompulzivni motnji? "Simptomi nekaterih motenj, na primer žalost, ki je posledica depresije, so bolj odzivni na pozornost in pomiritev kot simptomi shizofrenije, na primer halucinacije," še zna razložiti Keefe.

Omejitve metaštudije

"Glavna omejitev metaštudije je, da zaradi metodoloških razlogov ne moremo ločiti omenjenih treh glavnih vplivov," je dejal Bschor. "Za izolacijo obsega pravega učinka placeba bi bile tako potrebne študije, ki bi poleg placeba vključevale tudi skupino, ki ne bi prejemala nobenega zdravila in niti placeba. Takšne študije pa na psihiatričnem področju še niso na voljo."

Preberite si tudi: