Resnice ne bomo našli v zunanjem svetu, ne v nakupovalnih središčih ne v tehnologiji – osvobajajočo resnico lahko najdemo le znotraj sebe, nam je pokazal Gandi.
Toda v naši moderni dobi, ki jo imenujemo četrta industrijska revolucija, je človek postal osamljen in izgubljen služabnik avtomatiziranih linij, odtujen je od samega sebe in drugih; duh solidarnosti in timskega sodelovanja sta nadomestila tekmovanje in individualizem. Seveda v veliko zadovoljstvo menedžerjev, postavljenih v nadzorno službo nehumanega kapitala, namesto človeškega ‒ ki je neprecenljiv.
Kvalitativne študije kažejo, da človek moderne dobe izgublja dve prvinski vrlini: čustvovanje in razmišljanje.
Gandi je že v svojem času opozarjal, da se bo človeštvo razvijalo v smeri napredka le takrat, ko bo začelo uporabljati kvaliteto, in ne kvantitete. A globalni kapital je neusmiljen – ni mu mar niti za človeka niti za naravo. Ker smo bolj ali manj priklenjeni v avtomatiziranih organizacijah, ki so v večini naravnane po meri profita, in ne človeka, kot bitja izgubljamo svojo avtonomnost, življenjsko energijo, svobodo razmišljanja in delovanja ‒ in seveda zdravje. In to pod krinko napredka!
Leta 1947 je Mahatma Gandi na listič papirja zapisal sedem zablod sveta in ga izročil svojemu vnuku ob slovesu.
Na njem je bilo zapisano:
1. Bogastvo brez dela
2. Užitek brez vesti
3. Znanje brez značaja
4. Trgovina brez morale
5. Znanost brez humanosti
6. Čaščenje brez žrtvovanja
7. Politika brez principov
Temu zapisu je Gandijev vnuk Arun Gandi dodal še štiri zablode:
˚ Tehnologija brez usmeritve
˚ Komuniciranje brez/mimo družbene skupnosti
˚ Poučevanje brez veselja
˚ Učenje brez upanja
Resnično nenasilje je torej ljubezen za vse ter popolna svoboda od zlega mišljenja, jeze in sovraštva.
Avtorica članka: dr. Tanja Balažic Peček
Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa avgust/september 2020
Poglejte si še: Tri ženske in sveta modrost
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
