Bolezni rodil - posledica previsoke povprečne napetosti v trebušni votlini (AEQ razlaga)

20. 10. 2023
Deli
Bolezni rodil - posledica previsoke povprečne napetosti v trebušni votlini (AEQ razlaga) (foto: shuttersotck)
shuttersotck

Povišana napetost v trebušni votlini predstavlja osrednjo težavo pri številnih ženskah in izvira iz nenehnega zunanjega pritiska, s katerim se soočajo. Današnja pričakovanja in zahteve pogosto ženskam nalagajo breme, ki ga je težko nositi. Namesto da bi ženske izbirale in se odločale, se znajdejo v spirali vedno večje obremenitve. To kronično stanje povišanega trebušnega tlaka pa lahko privede do različnih zdravstvenih težav. 

Predpogoj za zdravje rodil je partnerski odnos, v katerem lahko ženska prepozna, kaj jo dela nemočno in potem moški v glavnem uredi to, kar žensko dela nemočno. Ženska pa nato lahko dokonča celoten proces. V takem primeru pri ženski ne more priti do kronično povišanega pritiska v trebušni votlini in s tem tudi ne more priti do osnovnega pogoja za težave z rodili.

Funkcija rodil pri ženski je, da ima lahko otroka. Otrok pa bi se moral roditi v okolje, v katerem sta starša dovolj sposobna imeti okolje urejeno na način, da se otrok lahko normalno razvija in ne raste v toksičnem okolju.

Glavni protistrup toksičnemu okolju za razvoj otroka je, da imata starša tako podzavestno kot zavestno čustveno zrelost primerno kompleksnosti življenja. Pri tem je zelo pomembno, da upoštevamo vlogo kompleksnosti življenja. Pogosto ljudje rečejo, kaj pa denimo naše prednice, pa romkinje ali domorodke, ki živijo nekje v primitivnih okoljih. Zakaj pa one nimajo težav z rojevanjem otrok ali s takšnimi in drugačnimi problemi? Odgovor se skriva v tem, da imajo bistveno manj kompleksno življenje in s tem manj kompleksne odnose in zahteve. Manj kot je kompleksno življenje, manjša čustvena zrelost je potrebna.

V manj kompleksnem načinu življenja ima čas nižjo vrednost, energija pa višjo vrednost. Bolj kot je okolje primitivno ali naravno oziroma takšno, kot je bilo včasih, več časa je na voljo. Časa je dovolj zaradi tega, ker je glavni problem s časom ta, da hitreje kot želite nekaj narediti ali pa bolj kot želite biti produktivni v določeni časovni enoti, več energije morate v to vložiti. Poraba energije za skrajševanje časa ne gre linearno, ampak eksponencialno.

Za primer lahko opazujete, kako poraba goriva za to, da prevozite 100 kilometrov, narašča glede na povprečno hitrost, s katero prevozite 100 kilometrov. Višja kot je kompleksnost življenja, manj je časa in več je energije na razpolago. Če ni dovolj energije na razpolago, se kompleksnost življenja zelo hitro zmanjša.

To smo lahko videli spomladi leta 2020, ko je zaradi zaprtja v marcu, aprilu in polovici maja bistveno padla kompleksnost življenja in posledično je padla poraba električne energije v Sloveniji za 35 do 40 odstotkov, poraba naftnih derivatov pa nekje od 40 do 50 odstotkov. Lahko se vprašamo, zakaj smo takrat porabili toliko manj elektrike in naftnih derivatov? Zaradi tega, ker smo imeli manj kompleksno življenje. V takem načinu življenja, kot je bil “lockdown”, ima lahko oseba nižjo čustveno zrelost, ker ima manj kontaktov in stikov, manj ima obveznosti ter manj odločitev mora sprejeti v časovni enoti v primerjavi z nekom, ki živi bolj kompleksno življenje.

Glavna težava žensk danes je prav ta, da živijo izjemno kompleksno življenje, v primerjavi s svojimi prednicami. Hkrati pa imajo podedovano čustveno zrelost svojih mam, babic in prababic, ki je prilagojena takratni nižji kompleksnosti življenja.

Življenje je bilo za ženske včasih še toliko manj kompleksno, ker so zaradi družbenih norm imele bistveno manj stikov. Veliko bolj so bile omejene v navezovanju stikov in v tem, s koliko ljudmi so se družile, na kakšen način so se družile, kaj jim je bilo dovoljeno in kaj jim ni bilo dovoljeno. Lahko rečemo, da je družba s takšnim načinom življenja, kot je bil še 70, 100 ali 200 let nazaj, ženske držala s tem, kar se spodobi in ne spodobi, v manj kompleksnem življenju kot moške. To so lahko počeli tudi zaradi tega, ker so očitno vede ali nevede ugotovili, da so bile pri ženskah, ki so imele bolj kompleksno življenje, komplikacije pri porodih, smrt novorojenčka ali pa tudi nosečnice, ki je rojevala, bistveno višje.

Težave z rodili so posledica previsoke povprečne napetosti v trebušni votlini

Težave z rodili so posledica previsoke povprečne napetosti v trebušni votlini, ki je posledica zunanjega pritiska na žensko, ki ga mora zdržati in vse pogosteje želi prenesti. Ženska ne sme popustiti pod pritiskom in pod pričakovanji in zahtevami, ki jih ima sama do sebe, ali pa pod pričakovanji in zahtevami, ki jih ima okolice do nje. Od ženske se običajno pričakuje, da je hkrati uspešna in podjetna, lepa, urejena in sproščena, poleg tega pa, da je dobra žena, mama, kuharica in čistilka. Tega je enostavno preveč in ženska tega ne zmore prenesti. Ženska je danes prisiljena iti v večopravilnost. 

Če ima ženska takšno življenje, da mora biti v večopravilnosti, potem to močno dvigne pritisk v njeni trebušni votlini. Vedno dlje ima povišan pritisk v trebušni votlini, ki postopno postane kroničen. S takim pritiskom, ki ji omogoča večopravilnost, vedno težje odpoveduje ter se tako preobremenjuje. To pa je za žensko nenaravno stanje in vedenje, ki je v nasprotju s funkcijo in strukturo ženskega telesa.

Ženska funkcija je ravno v tem, da izbira in izbere, vse ostalo pa pusti za sabo. Če tega ne zna ali pa ji navidezno to ni treba, se ujame v past višje storilnosti, višje kompleksnosti okolja in odnosov ter razvije kronično povišan tlak v trupu. S tem zdrsne v kronično simpatično stanje, ki potrebuje povišan tlak. Povišan tlak v trebušni votlini pa se potem spremeni v različne entropične oblike tkiv, kot so ciste, miomi ter takšne in drugačne metastaze.

Ženska tako na telesnem nivoju sama sebi odvzame možnost biti mati zaradi tega, ker ne more otroku nuditi adekvatno oskrbo, podporo in okolje, če ima povišan notranji tlak. Osnoven problem materinstva oziroma ključno vprašanje je, še posebej v samem začetku življenja otroka, ali je lahko mati dovolj sproščena, da lahko otroka stisne k sebi, ga sprosti in višek napetosti iz otroka da nase. Lahko rečemo, da je ženska tista, ki je kompulzivna, sočutna in zna pomiriti otroka. 

Vedno pogosteje pa se v zadnjem desetletju srečujem s pari, ki pridejo zaradi težav, ki jih imajo z otrokom, in povedo, da otrok veliko hitreje zaspi pri očetu kot pri materi. To pomeni, da je moški bolj umirjen, kot je mati, kar pa je popolnoma v nasprotju z vsemi naravnimi zakoni. Jasno pa je, da tako stanje, kjer otrok ne čuti sproščene matere, onemogoča otroku, da sploh določi, kaj sproščenost je. Tudi kasneje v življenju se sam ne zna sprostiti in ima kronično aktiviran simpatičen način delovanja avtonomnega živčnega sistema, kar mu zmanjšuje funkcijo zavesti. 

Od tukaj izvirajo številne težave s pozornostjo, učenjem, disleksijami, alergijami… Otroci s posebnimi potrebami bodo po predvidevanjih ameriškega ministrstva za zdravstvo leta 2040 v Ameriki tvorili polovico vseh otrok. To so zelo hude in resne stvari, ki pa izhajajo tudi iz tega, kar se dogaja z ženskami.

Pred nekaj leti se je bivši ameriški predsednik Trump za dan žena pohvalil, da kar 96 odstotkov vseh ameriških žensk dela, se pravi so zaposlene, kar pa za seboj potegne stresno vožnjo v službo in delo v službi, ki se odvija v kompetitivnem okolju, kjer je velik odstotek ljudi v kronični izgorelosti. Še posebej so kronično izgorele ženske, kar nadalje vodi v to, da se otrok enostavno odtuji od matere ali pa, kar je še hujše, prevzame skrb za mater. Otrok poskuša mater sprostiti zato, ker se boji, da bo ostal brez nje.

Jasno je, da je v takem primeru boljše, da ženska nima otrok, za kar tudi telo samo poskrbi s tem, da imajo nekatere ženske težave z zanositvijo in nadpovprečno močne in pogoste težave z menstruacijo. Menstruacija je kot nekakšna vsakomesečna generalka za porod.

Bolj kot so menstruacije boleče, neprijetne in nenaravne, bolj s tem telo opozarja, da je v spodnjem delu trebuha nekaj zelo narobe. To pa je pa direktno povezano s preobremenjenostjo in s tem, da zaradi senzorno-motorne amnezije ali odtujitve ženska sploh ne opazi ali ne dojame, da ima trebušno votlino pod previsoko napetostjo.

Še bolj škodljivo pa je, da potem taki ženski predlagajo, naj se ukvarja s krepitvijo mišic in trebušne votline. Denimo za diastazo trebušne stene priporočajo krepitev mišic v trebuhu, čeprav to dolgoročno samo še poslabša težavo, ker lahko tako ženska kratkoročno prenaša še višji pritisk v trebušni votlini in dejansko stanje v sebi še manj čuti, kar pa potem negativno vpliva na vse organe v trebušni votlini.

Kako lahko AEQ metoda pomaga pri težavah z rodili? 

AEQ učitelj vam ne more dati nasveta, kaj narediti v primeru bolezni rodil, saj to ni njegova funkcija. Lahko pa poda razlago po AEQ metodi in razloži, kakšen je vzrok, da ima ženska takšne težave. S tem, ker se učite na AEQ programih, pa lahko postopoma jasneje občutite, razumete in z AEQ vajami zmanjšujete povprečen tlak v trebušni votlini, kar je po moji oceni in izkušnjah prava pot, da dolgoročno preprečite ponovitev težav z rodili ali pa, da se stanje v rodilih še poslabša. 

Osnovna logika AEQ metode je, da če neko strukturo uporabljate v nasprotju z njeno funkcijo, potem ne more priti do drugega, kot da se struktura pokvari, spremeni, prilagodi, adaptira ali pa mutira. Enako se zgodi, če bi z izvijačem zabijali žeblje. Struktura izvijača se bo zelo hitro spremenila, čeprav s samimi izvijačem ni nič narobe, le mi ga uporabljamo na napačen način, saj je narejen za vijačenje vijakov in ne za zabijanje žebljev. Podobno se zgodi s telesom, ko ga uporabljamo v nasprotju z njegovo strukturo, in zaradi tega ima danes toliko žensk težave z rodili. 

Aleš Ernst, avtor in učitelj AEQ metode

Za dodatno razlago si preberite še članek: PMS, menstruacija in pritisk v trebušni votlini

  • Preberite si tudi:

AEQ metoda: Če ne čutimo sebe, je logično, da nismo zmožni urediti tistega, kar nas bremeni

Jani Brajkovič iskreno o zlorabi športa in bulimiji

  • Poglejte si tudi podkast: 

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar