Razlogi za depresijo lahko izhajajo že iz otroštva. Iz ran, ki jih še niste zacelili. Čas je, da odprete novo poglavje v knjigi svojega življenja, to pa lahko storite le tako, da se najprej soočite s svojo travmo in preučite svoje obrambne vzorce.
Depresija je v spodnjih primerih samo stranski učinek. Preberite razloge, zakaj do nje prihaja, in iščite načine, da odpravite vzrok.
9 razlogov, zakaj ste depresivni, ki izvirajo iz otroštva:
1. Pomanjkanje varnosti, zloraba, sram, krivda
Bili ste žrtev fizične ali spolne zlorabe, čutili ste sram in ga potlačili. Tovrstne oblike nasilja lahko osebo prisilijo v umik vase. Morda so vam zabičali, da o svoji travmi ne smete govoriti, zato ste živeli v temi. Kot otrok se niste počutili varno, morda se to odraža še zdaj. Naučili ste se imeti stvari pod nadzorom, ostali ste tiho – zato, ker vsa sramota, ki ste jo občutili, v resnici ni pripadala vam. Nosite bolečino in krivdo, ki je ne znate razrešiti. Težko se soočate z bolečino, ki vsake toliko časa privre na plan. Dobro je pri tem zaprositi za pomoč, saj skoraj nihče ne zmore sam.
Preberite še:
- Kdaj je pravi čas, da obiščete psihoterapevta?
- Dr. Vesna Mirt v oddaji Sensa pogovori: "Travme se prenašajo iz roda v rod, vse dokler se nekdo ne odloči, da jih prekine." (video)
2. Alkohol v družini in različne potlačitve
Bili ste priča zanemarjanju, nasilju ali zlorabi alkohola v družni in morali ste se zaščititi pred lastnimi starši. Naučili ste se, kako poskrbeti zase in potlačiti svoja čustva, da lahko normalno delujete. O tem s starši seveda niste mogli govoriti.
Morda ste se vrgli v trening ali ves prosti čas posvetili učenju, službi … karkoli, samo da vam ni bilo treba biti doma. Morda ste se posluževali različnih tehnik, da pred starši ne bi zbujali pozornosti, da bi ostali neopaženi samo zato, da bi se izognili toksičnim odnosom. Zdaj ste odrasli in ostajate izredno previdni, saj se bojite odnosov.
3. Dokazovanje
Zdelo se vam je, da morate za vsako ceno dokazati, da ste vredni. Govorili so vam, da iz vas nikoli ne bo nič, da ste preveč mehkužni ali pa se enostavno niso zanimali za vas, saj so bili preveč zasedeni s svojimi lastnimi stiskami. Besede in občutki iz otroštva se usidrajo globoko v nas, otroci so pogosto priča maltretiranju, zato se na vse načine trudijo, da bi okolici dokazali, kako so sposobni. Izogibali ste se ranljivosti in se odločili, da boste storili prav vse, kar je v vaši moči, da boste uspešni.
4. Prevzemanje vloge starša
Niste imeli priložnosti okušati čarov otroštva, saj ste v lastni družini prevzeli vlogo starša. Vaša naloga je bila, da skrbite za druge. Skrbeli ste za svoje brate in sestre. Sami ste prevzeli vlogo tistega, ki je v družini najbolj odgovoren, čeprav je bilo to za vašo starost nekaj povsem nerazumnega. Na vas so se zanašali vsi, in bili ste dober skrbnik. Potlačili ste svoje potrebe, niti čutili niste, kako ste v resnici osamljeni.
5. Perfekcionizem
Bili ste zvezda družine. Stalno so vas hvalili in od vas zahtevali največ. Napake niso prišle v poštev, saj so se venomer smatrale kot poraz. Označili so vas za najbolj pametnega, za najboljšega športnika, za tistega, ki mu uspe vse, česar se loti. In ta standard je bilo treba vzdrževati za vsako ceno. Starši so naokrog govorili, kako dober otrok ste – da z vami nikoli ni težav. Bili ste pod neznanskim pritiskom. Začeli ste verjeti v zgodbo, ki so jo drugi napisali za vas. Nikoli niste smeli pokazati ranljivosti in dejstva, da je to stremenje za uspehi izredno naporno.
6. Stroga moškost
Če ste moškega spola, so vas morda (pre)trdo vzgajali. Kazanje čustev ni prišlo v poštev. Nikoli niste smeli pokazati, da ste ranljivi, bili ste prav takšni, kot vsi moški v vaši družini. Močni, odporni! Če ste za trenutek pokazali svojo ranljivo stran, so vas zasmehovali, zato ste jo hitro potlačili. Nikakor si niste smeli privoščiti, da bi izpadli šibki.
7. Prepoved izražanja čustvene bolečine
Nihče v vaši družini ni smel izražati čustvene bolečine – niti ob situacijah, kjer je to zelo naravno: ob smrti, ločitvi, razočaranju. Nihče ni govoril o težavah, nihče ni kazal čustev. Če ste padli v jok, so vas v hipu utišali, če ste bili jezni, so vas kaznovali. Nihče vam ni bil v oporo, kadar ste bili žalostni, nikoli niste dobili nujno potrebne tolažbe in ljubeznivosti. Zato ste jo nehali pričakovati.
8. Osrečevanje drugih
Od vas se je pričakovalo, da osrečite svoje starše, kar pomeni, da ste bili žrtev čustvenega incesta. Govorili so vam: ''Res ne vem, kaj bi brez tebe''. Ko ste odrasli, ste zato čutili veliko dilemo: kako jih zapustiti, če pa so vendar tako odvisni od vaše prisotnosti in skrbnosti? Ostali ste in potlačili svoje želje.
Kadar greste od doma, čutite krivdo. Zaradi tega ste morda opustili že mnogo dobrih priložnosti, tudi v kariernem smislu. Staršev vendar ne morete zapustiti, saj bodo potem nesrečni … Igrate vlogo popolnega otroka, zato ker vam starši ne dajo dovoljenja, da bi odšli po svoje.
9. Skrivanje svoje identitete
Odraščali ste v okolju, kjer je izražanje čustev zelo zaznamovano z religijo ali določeno kulturo. Morali ste ponotranjiti vse te vzorce, saj niste smeli razmišljati s svojo glavo. Oponašali ste odrasle, saj je bil to edini način, da ste dobili njihovo naklonjenost.
Če bi ravnali drugače, vas ne bi smatrali za člana družine. Možno je tudi, da ste odraščali v okolju, ki ni podpiralo vaše spolne identitete. Čutili ste sram in se obnašali, kot da je vse v redu. Vedeli ste, da odstopate od stereotipa in niste si upali pokazati svojega pravega jaza. Zamaskirali ste svojo realnost. Bilo je preveč nevarno živeti iskreno, zato imate zdaj težave, kako se vklopiti v okolje, ki bi vas morda brez težav sprejelo – niste vajeni konfliktov, saj ste jih vedno preprečevali.
Ob vseh omenjenih točkah je najbolj pogumno dejanje poiskati primerno pomoč zase! Vredni ste, da spet najdete svoj notranji mir.
Vir: Psychology Today
