Je sanjski moški NARCIS? Odgovarja psihoterapevt

17. 12. 2022 | Veronika Sivka
Deli
Je sanjski moški NARCIS? Odgovarja psihoterapevt (foto: POP TV)
POP TV

Psihoterapevt odgovarja: zakaj nas pritegnejo resničnostni šovi? Kako take oddaje vplivajo na naše odnose v resničnem življenju? Kakšne lastnosti ima sanjski moški ter dekleta, ki se na tak šov prijavijo?

Če vsaj nekaj časa preživite na spletu ali pred televizijo, potem zagotovo veste, da se je oktobra pričela že 2. sezona resničnostnega šova Sanjski moški.

Gre za šov, v katerem se preko 17 deklet poteguje za srce moškega, ki simbolizira "popolnega, sanjskega" moškega. V vsaki oddaji lahko spremljamo zmenke in spoznavanje, seveda pa ni pravega resničnostnega šova brez zadostne količine drame.

Šov sem pogledala tudi sama in ne obsojam nobenega, ki je naredil enako. Vseeno pa se mi zdi pomembno, da ob gledanju takih vsebin ohranjamo določeno stopnjo zavedanja, kaj sploh počnemo in kako to na nas vpliva.

Ob gledanju oddaj se mi je pojavilo veliko vprašanj. Zanimalo me je, zakaj so takšne oddaje tako zelo priljubljene in kako na nas vplivajo. Imamo lahko zaradi takih vsebin nerealne predstave o odnosih v resničnem življenju? Kako taki šovi vplivajo na mlade?

Odločila sem se, da se obrnem na strokovnjaka. Odgovore na moja vprašanja mi je dal Drago Švajger, vodja centra Uglašeni odnosi (Center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje), magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar nas pritegne k gledanju resničnostnih šovov?

Resničnosti šovi so kot nalašč za ljudi, ki se v sebi počutijo neizpolnjeni, osamljeni, prazni in neljubljeni. Gre za osebe, ki se z drugimi težko povezujejo na globlji ravni in spletajo dolgotrajne globoke odnose. Lahko zaradi negativnih posledic iz primarne družine ali zaradi osebnostnih značilnosti.

Resničnosti šovi ljudi prav zaradi tega pritegnejo. Ti šovi so resnični. Ljudje so resnični in ko jih gledamo, se z njimi poistovetimo. Resničnosti šovi vzbujajo občutek, da te osebe poznamo. Da so nam podobni ali pa jim bi želeli biti. Zdi se nam, da bi lahko bili naši prijatelji, osebe ob katerih bi se smejali, uživali in bili res v dobrih odnosih. Te oddaje nam izkrivljajo realnost.

Gre za tako imenovano "pasivno navezovanje odnosov". Z osebo iz TV ekranov se povežemo, kot bi bila naša prijateljica ali znanka. Vživimo se v like, karakterje zgodbe, drame, zaplete. Ta pasivna navezanost na nek način da smisel našemu življenju. Začne nam zapolnjevati našo notranjo čustveno praznino, osamljenost, žalost. Ponudi nam družbo, ki je sicer ne bi imeli.

Posledica pa je, da taka oseba, ki to gleda, postaja z ljudmi v resničnem življenju vse bolj nepovezana. Ne more sklepati izpolnjujočih odnosov. Na ta način se počuti oddaljeno od sebe in drugih.

Posledic gledanja resničnostnih oddaj je več, kot si upamo priznati. Če bi si priznali, bi morali začeti delati na sebi in sprejeti odgovornost. Kar je pa težje, kot se udobno namestiti na kavč in prižgati TV.

Zakaj so tako priljubljeni šovi, v katerih so vključene razne romance, pa tudi prepiri in drame?

V našem vsakdanjem življenju ni vsak dan vznemirljiv; pravzaprav se večina naših dni ponavlja. Vznemirjenost v šovu gledalce pritegne zato, ker se s pomočjo tega odklopijo od vsakdanje rutine, dolgočasja, partnerskih odnosov in težav, ki jih ne znajo ali ne zmorejo regulirati in umirjati. To vznemirjenje torej prinaša občutek ugodja, ker se odcepimo od vsakdanjega življenja, ki je za nas prezahtevno ali pa dolgočasno, monotono. 

Sicer pa vsi ti zapleti so zrežirani. Gre za zgodbe, s katerimi se lahko vsi poistovetimo. Vsi smo se kdaj skregali s kom, doživeli razočaranja v partnerstvu, krivico... Zato se lahko hitro povežemo z liki in medsebojnimi zapleti in šov nam postane zanimiv. Situacije nas pritegnejo zato, ker imamo sami podobne izkušnje. 

Trenutno se v Sloveniji predvaja resničnostni šov Sanjski moški. Kakšen je vaš pogled na ta šov?

Zdi se mi, da ta oddaja ponuja nezdrav zgled ljudem, kakšni partnerji naj bomo in kako si naj primernega partnerja sploh najdemo. Izkrivlja realnost. Že ime sanjski je po mojem mnenju zgrešeno.

S to oddajo se bojim, da se izkrivlja pomen sanjske osebe. Pa ne zaradi oseb, ki v oddaji nastopajo, ampak zaradi dejstva, da "sanjsko" ne obstaja. In ko iščemo sanjsko osebo, smo vedno znova razočarani, frustrirani, pričakujemo preveč. Posledica je, da partnerstva težko ohranjamo, ga sploh najdemo in zgradimo.

Obstaja le to, kar je za nas dobro, primerno, izpolnjujoče ter s kom smo srečni, resnično srečni.

Opažate tudi sami, da imajo gledalci zaradi šova nerealna pričakovanja o odnosih? 

Žal nas te oddaje že v osnovi odvračajo od tkanja zdravih odnosov v resničnosti. Navsezadnje pasivno povezovanje z liki na televiziji zahteva veliko manj truda kot začetek pogovora z nekom v resničnem življenju.

Take oddaje pa nam tudi dajejo napačno predstavo o tem, kaj je za nas sploh dobro, kakšne odnose si mi želimo in predvsem kaj za nas pomeni odnos, kjer bomo izpolnjeni, srečni, zadovoljni, ljubljeni. Drame, konflikti in dvorjenja zabrišejo predstavo o tem, kaj je zdravo in kaj ni.

Cilj oddaje je gledanost. Zato se ustvarjajo prizori, ki ne ponudijo zdravih napotkov za osebnostno rast, konflikte in partnerstva. Te oddaje dajejo občutek o odnosih, ki so nerealni. Že "sanjskost" je nerealna.

Posledica tega je, da gledalci od sebe in od odnosov, partnerstva pričakujejo preveč. To lahko pripelje do frustracije in mnenja, da niso dovolj lepi, pametni, zapeljivi, karizmatični, bogati, komunikativni. V sebe pričnejo dvomiti, saj menijo, da nimajo lastnosti, ki bi bile "nekaj več".

Drugi fenomen pa je, da gledalci dobijo občutek, da pravzaprav gre pa njim samim odlično v življenju. Primerjajo se s scenami iz oddaj in lastnega življenja. Težava nastane, ko tak gledalec "zminimalizira" svoje lastne težave, ko se primerja z liki iz oddaj in njihovim soočenjem z izzivi, konflikti, dvorjenjem, ljubljenjem. S tem si odvzame možnost, da bi se z lastnimi izzivi soočili, jih predelal in osebnostno zrasel.

V vsakem primeru torej oseba oziroma gledalec od takih oddaj ne dobi usmeritev, kako biti odgovoren in kako se soočiti z izzivi, ki jih prinašajo odnosi. Taki šovi ne dajejo vpogleda, kaj je zdrava spolnost in kaj so zdravi, uglašeni odnosi.

Letošnji sanjski moški Blaž je v javnosti že večkrat dvignil kar nekaj prahu s svojimi izjavami, kot so "da ne verjame v depresijo" ipd. Se vam takšne izjave zdijo zaskrbljujoče? Kakšne posledice mislite, da imajo lahko njegove besede?

Te besede (da depresija ne obstaja) se mi zdijo nečloveške, sprevržene, tudi šovinistične. Hkrati pa nepremišljene. Depresija ni le slab dan. Gre lahko za resno duševno motnjo. Bolezen, ki je terjala že veliko življenj.

Nepremišljeno je reči, sploh če si javna oseba, da depresija ne obstaja. Sploh zato, ker ni strokovnjak na področju duševnega zdravja, obenem pa se očitno ne zaveda, kakšen vpliv ima kot medijska oseba.

S svojimi izjavami lahko vpliva na druge in s tem širi napačna prepričanja. Ljudem vzbudi občutek, da je problem v njih.

Predstavljajte si osebo s klinično depresijo, ko od svojega vzornika sliši, da depresija ne obstaja. Taka oseba ne bo poiskala strokovne pomoči, bolezen bo vse močnejša, oseba pa bo čutila vse več nemoči in krivde, ker je ne more premagati. To se lahko žal konča tudi tragično.

Depresija ne izbira in že jutri lahko te krute simptome doživimo vsi. In takrat ne pomaga ne šport, ne prehrana, gibanje. Tega se morajo zavedati tudi vplivneži in medijske osebe, saj so drugim vzgled in merilo. Kar sporočajo, je lahko pomembno.

Se vam zdi, da ima letošnji sanjski moški poteze narcisa?

V vsakemu, ki deluje v medijskem svetu oziroma je na očeh javnosti, je nekaj narcisa. Brez te lastnosti te osebe pri svojem delu ne bi bile uspešne. Gre za dobro lastnost.

Seveda pa ima lahko tudi negativen del lastnosti narcisa, s čimer lahko škodi drugim, pa tudi sebi. Sanjskega moškega ne poznam, zato ga ne bi opredeljeval.

Glede na to, da ima potrebo po javnem izpostavljanju, pa bi rekel, da je v njemu del narcisa, ki mu omogoča, da lahko svoje delo opravlja in počne to, kar si želi. Hkrati pa zasleduje svoje ambicije. 

Kaj pa dekleta, ki se prijavijo v tak šov? Opažate, da imajo vse kakšne skupne lastnosti?

Njihova skupna lastnost je ambicioznost. Želja po uspešnosti, prepoznavnosti in želja po dobri prihodnosti. Vsak se sam odloči, kako bo svoje cilje dosegel. Vemo, da pot do tega ni lahka.

Te oddaje pa ponujajo instant prepoznavnost, instant karierne priložnosti. S tem pa ugled, moč, denar in uspešnost. Srečo. Pot, ki so jo dekleta ubrala, sama po sebi ni ne dobra ne slaba.

Če je dobra ali slaba je odvisno od tega, koliko dostojanstva, integritete, samozavesti, srčnosti, človeškosti, empatije in sočutja uspejo obdržati ali negovati tudi v prihodnje, ko je šova konec.

Dekleta, ki se v šov prijavijo, praktično zaslovijo čez noč in pridobijo veliko medijske pozornosti ter izpostavljenosti. Kako menite, da lahko tako hitra in intenzivna pozornost vpliva na duševno zdravje?

Tako hitra prepoznavnost prinese hitre in intenzivne občutke, da smo ljubljeni in oboževani. Prinese tudi občutek moči, občutek, da imamo vpliv. In prav tukaj nas lahko hitro zanese.

Hitro se lahko zgodi, da začnemo druge izkoriščati. Ljudje nam postanejo sredstvo za dosego cilja. Hkrati pa tudi sprejemamo ponudbe, ki v resnici kvarijo naš ugled, integriteto, samospoštovanje. Ponudbe in priložnosti nas nekako prepričajo, da začnemo sprejemati tvegane odločitve, saj nam to obljublja moč in prepoznavnost.

Past za ta dekleta in fante je tudi konkurenca. Vedo, da lahko hitro postanejo pozabljeni ali da priložnosti dobi druga oseba. Začutijo pritisk, da niso nikdar dovolj dobri, da se morajo boriti, truditi in dokazovati, da nekdo drug ne spelje njihovega ogleda, moči, prepoznavnosti in priložnosti. Taki občutki nas hitro lahko naredijo sebične in egocentrične. Da bi dosegli svoje cilje, začnemo škoditi drugim, pa tudi sebi in svojim odnosom.

Vse to pa ne prinaša resnične sreče, zadovoljstva in notranjega miru. Posledica vsega tega je, da trpi naša samozavest, samopodoba, občutek izpolnjenosti in ljubljenosti. Oseba lahko prepozna, da je tudi sama sredstvo za dosego ciljev drugih. Da so jo drugi izkoristili za lastno korist.

Drugi aspekt, ki bi ga izpostavil pa je, da nam ta hitra priljubljenost, ugled in pozornost prinese veliko enega adrenalina, čustvenega odziva, ki ga oseba ni zmožna predelati in se z njim ne ukvarja. Posledica je, da čutimo veliko intenzivnih negativnih in pozitivnih emocij, ki jih ne razumemo.

Tega adrenalina rabimo vse več, nikdar ga ni dovolj. Telo odreagira z anksioznostjo, depresijo, notranjo praznino, občutkom da nismo dovolj dobri. Oseba lahko spozna, da so vsi ti odnosi zlagani in ne prinašajo notranje sreče.

Nekateri to spoznajo, te negativne posledice predelajo in gredo naprej v življenju. Drugi tem posledicam podležejo. Zato so lepotne klinike polne, centri za odvisnosti polni, zato je veliko depresij, napadov panike, izgube smisla. Oseba lahko svojo bolečino miri z alkoholom, drogami, različnimi zasvojenostmi. Pada v čustvene stiske, ki jim ni kos, zato potrebuje vse to kar sem naštel, da se lahko umiri in osmisli svoje življenje.

Te stiske nam niso prikazane, zato se tega premalo zavedamo. Potrebnega bi bilo več ozaveščanja tudi o teh posledicah, da tako mladi ne bi sprejemali napačnih odločitev ter bi se naučili postavljati meje ljudem in priložnostim, ki jih opeharijo sreče, zadovoljstva, sočutja, empatije in človečnosti.

Več o delu Draga Švajgerja najdete na uglaseni-odnosi.si

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez