Kaj je osebni prostor (in kako pomemben je za dobre odnose)

Osebni prostor lahko štejemo za mejo, pri kateri se človek še počuti varno in udobno. Gre za obliko neverbalnega sporazumevanja, ki nam omogoča, da brez besed izrazimo intimnost odnosa, svoja čustva in damo drugim vedeti, kadar nam je neprijetno.

Med ljudmi so lahko velike razlike

Pojmovanje osebnega prostora se od osebe do osebe lahko zelo razlikuje.  Ljudje s socialno anksioznostjo imajo lahko težave pri prenašanju telesne bližine, ravno obratno pa je pri tistih, ki so zelo ekstrovertirani.

Na osebni prostor lahko vpliva tudi to, s kom je posameznik v družbi. Verjetno se boste bolje počutili ob najboljšem prijatelju kot ob neznancu. Ti dejavniki kažejo, da lahko naš odnos z drugimi in duševno zdravje vplivata na osebni prostor. 

Predstavljajte si, da se usedete v odročen kotiček pisarne. Na mizi imate skodelico espressa in prenosni računalnik. Ravno spokojno zadihate, odločeni, da se posvetite projektu, ki vas čaka, ko mimo pride sodelavec in sede poleg vas. Tik ob vas. Morda se tega niti ne zavedate, vendar vaša telesna govorica v tistem trenutku prav 'kriči', da vam je neprijetno ali da ste razočarani. Sodelavec je namreč prestopil mejo in posegel v vaš osebni prostor.

Kaj je osebni prostor?

V socialni psihologiji je osebni prostor (včasih imenovan tudi medosebni prostor) razdalja med vami in drugimi. Potreba po ustreznem peripersonalnem prostoru - prostoru, ki nas obdaja in ga lahko dosežemo ter se ga dotaknemo - je evolucijska značilnost: instinktivno ustvarjamo fizično razdaljo od drugih, da bi se lahko pripravili na obrambni odziv ob potencialno škodljivih dražljajih. 

Ko so vaše medosebne meje v družabnih situacijah prekršene, se lahko počutite nadlegovane. V takšni situaciji verjetno doživite fizično ali čustveno nelagodje ter instinktivno odmaknete svoje telo, da bi ponovno vzpostavili za vas udobnejšo 'bližino'. 

Ne pozabite: osebni prostor je subjektiven. Kar se vam zdi preblizu, je lahko za nekoga drugega sprejemljivo.

Na osebne meje posameznika lahko vpliva več zunanjih dejavnikov, med drugim: kulturne razlike, otroštvo in vzgoja, individualne osebnostne lastnosti (kot sta introvertiranost ali ekstravertiranost), starost in spol, nevrorazvojne ali nevrodegenerativne motnje (kot sta avtizem ali shizofrenija), stresne motnje in izkušnja zlorabe v preteklosti.

V zahodnih državah se ljudje običajno držijo razmeroma daleč od neznancev, ob pozdravu pa se običajno uporabi stisk roke. Drugače pa je v gosto naseljenih državah, kot je Indija. Tam je bližina, tudi ko so v stiku z neznanci, običajna in se ti zaradi nje morda ne počutijo nelagodno. Razlog za to je v tem, da je v Indiji zaradi pomanjkanja prostora za osebni prostor nekaj povsem običajnega.

Na raven udobja vpliva tudi naš odnos z osebo, s katero komuniciramo. Za bližnje sodelavce lahko velja, da je udobna razdalja že razdalja iztega roke, medtem ko je na dogodku za mreženje s popolnimi neznanci primeren večji osebni prostor.

Raziskave kažejo, da imajo ljudje v hladnejših regijah raje več osebnega prostora kot ljudje v toplejših regijah.

Vrste osebnega prostora

Proksemika je študija pomena prostora v človeških družbenih interakcijah. Avtor in antropolog Edward Hall v knjigi Skrita dimenzija razkrije štiri vrste osebnega prostora, ki temeljijo na družbenih, čustvenih in fizičnih dejavnikih:

1. Intimna razdalja 

• Oddaljenost: 15 do 45 centimetrov

Večini ljudi prinaša neposreden telesni stik ugodje, priznanje ali občutek, da smo zaščiteni. Vendar je ta, intimna razdalja, običajno rezervirana za partnerje, družinske člane in bližnje prijatelje.

Seveda lahko intimno razdaljo občasno doživite z najboljšim prijateljem v službi, ko ga, na primer, objamete ob dobri novici, kot je navdušujoča ocena uspešnosti. Pa vendar je na delovnem mestu (in sicer v javnem prostoru) potrebno vstopati v intimni prostor druega z veliko previdnosti in s privolitvijo. Nezaželeni dotiki (kot je na primer grabljenje nečesa iz rok, gledanje čez ramo ali tapkanje po roki) lahko ne le vdirajo v t.i. avro nekoga, temveč dajejo vtis agresivnega vedenja ali celo padejo na spekter vedenj, ki jim pravimo nadlegovanje.

V intimni prostor drugih vdirajo ljudje, ki bodisi nimajo dobro razvitih socialnih veščin ali pa se ne zavedajo pomena osebne meje.

Lahko pa so stvari tudi povsem zavestne. V tem primeru želi človek z vdorom v osebni prostor ustrahovati ali pa si domišlja, da mu to dovoljujejo njegova domnevna 'pomembnost'.

Obstaja tudi možnost, da njo ali njega privlačite. Če vas to navdaja z nelagodjem, kar je zelo verjetno, so več kot očitno izbrali napačen način, da vam pokažejo svojo naklonjenost.

2. Osebna razdalja

• Oddaljenost: 45 do 120 centimetrov

Hall označuje osebno razdaljo kot razdaljo med 45 in 120 centimetrov, odvisno od vašega odnosa z drugo osebo.

Ohranjanje osebne razdalje v delovnih odnosih kaže na strokovnost in spoštovanje, saj se prilagaja osebnemu prostoru in ne daje občutka pretirane domačnosti. Nelagodje preprečite tako, da v pogovorih na štiri oči, pri skupnem delu in v skupnih prostorih pisarne ohranjate udobno razdaljo. 

Na osebni prostor lahko vplivajo individualne razlike, kot sta spol in starost. Ženske imajo raje večjo fizično razdaljo do neznancev ali znancev, starejši odrasli pa tudi na splošno raje ohranjajo večjo razdaljo med seboj in drugimi.

3. Socialna razdalja

• Oddaljenost: 1.2 do 3.5 metrov

Ta razdalja običajno ni oseba in je idealna za situacije, ki zahtevajo formalnost, kot je interakcija s strankami ali na manjših predstavitvah.

Na hierarhično urejenih delovnih mestih lahko naravno upoštevate socialno razdaljo. Direktor podjetja se lahko med podajanjem sporočila postavi 2 metra pred zaposlene, podobno razdaljo lahko v znak formalnosti ali spoštovanja ustvarite tudi med seboj in pomembno stranko. 

Nekateri ljudje na avtističnem spektru lahko drugače dojemajo osebni prostor, obstaja pa tudi redka, nevrorazvojna genetska motnja, ki ji pravijo Williamsov sindrom. Za ljudi s to motnjo je med drugim značilno, da so nagnjeni k temu, da kršijo osebni prostor drugih ljudi, se dotikajo ljudi, ki jih ne poznajo dobro, ali pa jim stojijo preblizu.

4. Javna razdalja

• Oddaljenost: 3.5 do 7.5 metrov

Primerna oddaljenost od javnosti je od 3.5 do 7.5 metrov ali več. Ta oznaka se običajno uporablja za komunikacijo z velikim občinstvom ali med javnim nastopom, ko govornik potrebuje razdaljo, da lahko vzpostavi avtoriteto in nadzor. 

Konferenčni centri in podobni prostori običajno ustvarijo takšno razdaljo - brez nje se udeleženci težko osredotočijo ali učijo.  

Nasilneži pogosto povsem zavestno kršijo osebni prostor drugih ljudi, saj vedo, da tako vzbujajo strah, ki ga lahko uporabijo za dokazovanje in ohranjanje svojega domnevno višjega statusa.

Pomen spoštovanja osebnega prostora

Prepoznavanje in spoštovanje osebnega prostora vam lahko koristi pri ohranjanju dobrih in zdravih odnosov z drugimi ljudmi, pozitivno pa deluje tudi na vaše poklicno življenje. 

Naj nanizamo nekaj prednosti, ki jih prinaša spoštovanje osebnega prostora na delovnem mestu:

1. Zmanjšuje stres

Ljudje smo različno občutljivi na zunanje dražljaje. Zaradi individualnih razlik v vizualnih dražljajih, hrupu, dotiku ali vonju lahko nekateri ljudje zase potrebujejo več prostora, da se še počutijo dobro. Če nekdo tega osebnega prostora ne spoštuje, lahko čutna preobremenitev dotičnega preobremeni in poveča raven njegovega doživljanja stresa.

Če poskrbite, da so potrebe vaših sodelavcev zadovoljene, ustvarite mirnejše in varnejše okolje, ki lahko vodi k večji odprtosti, ustvarjalnosti in produktivnosti. 

2. Pomaga ljudem, da ostanejo osredotočeni

Ne glede na to, kako zelo so vam všeč sodelavci ali kultura podjetja, vsakdo potrebuje čas brez motenj in mir, da se lahko osredotoči na svoje obveznosti.

Vdiranje v osebni prostor nekoga lahko prekine njegovo osredotočenost in upočasni produktivnost, ki se - odvisno od osebe - morda ne povrne takoj, ko motnje ni več.

3. Izognete se lahko napetosti in nesporazumom

Tudi če ne mislite nič slabega, se lahko dosledno vstopanje v osebni prostor nekoga napačno razume kot avtoritativnost, namerno nespoštovanje ali, v najslabšem primeru, nadlegovanje.

Do ljudi, ki pogosto vdirajo v osebni prostor drugih, bo večina ljudi postala bolj zadržana, kot bi bila sicer, ali pa se jim bodo začeli izogibati, kar bo posledično zmanjšalo možnost uspešnega skupinskega dela in izmenjave znanj.

4. Izboljša vašo komunikacijo

Ljudje smo pri razumevanju vsebine in namena sporočila druge osebe odvisni od neverbalnih znakov, kot so govorica telesa, očesni stik in ton glasu. Vdiranje v prostor druge osebe ni le neprijetno, ampak lahko tudi tako moti, da se vsebina vašega sporočila zamegli ali je napačno razumljena.

Travma & osebni prostor

Študija osebnega prostora pri otrocih (starih od 7 do 9 let), je pokazala, da so otroci z izkušnjo zlorabe potrebovali večji osebni prostor kot otroci brez te izkušnje.

Vsem otrokom, ki so bili vključeni v študijo, so se iz štirih smeri približali eksperimentatorji in eksperimentatorke, medtem ko so raziskovalci merili in opazovali njihove odzive.

Izkazalo se je, da bil osebni prostor zlorabljenih otrok bistveno večji od osebnega prostora vrstnikov, ki niso bili zlorabljeni. Večjih razlik v želeni velikosti osebnega prostora med dečki in deklicami ni bilo opaziti, se je pa potreba po večjem osebnem prostoru zlorabljenih otrok bistveno povečala v trenutku, ko se jim je približala oseba moškega spola, česar v kontrolni skupini niso zaznavali.

Študija je tako jasno pokazala, da zlorabljeni otroci, verjetno zaradi svojih travmatičnih izkušenj, izkazujejo potrebo po večjem osebnem prostoru, kar kaže, da so rezultati skladni z zaščitno funkcijo osebnega prostora.

Nasvet učiteljice joge s foruma

Kako pomemben je osebni prostor za ljudi, pričajo številni zapisi s forumov, kjer ne manjka ogorčenja nad ljudmi, ki vdirajo v osebni prostor drugih, ko ti čakajo v vrsti za blagajno trgovine, na ulici, v avtobusih in drugje. Če imate težave z razumevanjem osebnega prostora drugih, si preberite, kako je Dushka Zapata razložila osebni prostor pri delu s svojimi učenci na tečaju joge.

Pred časom sem pridobila certifikat za učiteljico joge. Kot učiteljica včasih stopim do učencev in jim prilagodim položaj za optimalno držo. To pomeni, da položim roke na njihovo telo.

Veliko ljudi ne moti, ko se jih nekdo dotakne ali jim pomaga pri boljši izvedbi vaje. Veliko ljudi pa si tega tudi ne želi.

Dovolite mi, da naredim še korak naprej v svojem razmišljanju. Veliko ljudi, ki radi vidijo, da jih popravim, in z dotiki nimajo težav, ima dneve, ko si tega ne želijo.

Z drugimi besedami, to, da sem se jih vedno lahko dotikala, še ne pomeni, da se jih bom vedno tudi lahko.

Vsak posameznik ima svoje meje. Nimam jih pravice preizpraševati, se z njimi pogajati, prepirati ali jim oporekati. Ne morem jih v nič prisiliti ali od njih zahtevati pojasnila.

Preden se kogar koli dotaknem, vprašam za dovoljenje.

Vaše meje - tudi če niso konstantne, če se spreminjajo, če so na videz muhaste in nestalne - so vaše meje. Nikoli se vam ni treba opravičevati, razlagati, pojasnjevati ali racionalizirati.

Pripadajo vam in kot takšne so lahko vse, kar si želite.

Jasnejše kot so vaše meje, bolj zdravi bodo vaši odnosi.

Povzeto po Betterup, Studysmarter in drugih virih.

Preberite si tudi:

• Kaj je avtizem, sindrom 'umikajočih se' otrok
• Kaj je disociacija (in zakaj do nje pride)
• Čuječnost za zdravje: 10 dobrobiti za fizično telo, psiho in dušo