Zakaj se moški zaprejo vase?

Velikokrat se zgodi, da so ženske tiste, ki burno (predvsem pa pogosteje) izražajo svoja čustva ter rade tudi napadajo, moški pa tisti, ki se v strahu pred čustvi zapirajo vase. Kako razbiti ta začarani krog in v odnos vnesti več harmonije? 

Zakaj se moški zaprejo vase? (foto: Pexels) Pexels
6. 8. 2020

Ni razmerja brez konflikta. Še tako ljubeči odnosi naletijo na ovire, ki se jih ne da vedno premagati z levo roko. Odnosi so delo. To verjetno že veste... 

Ob prepiru je običajno tako, da ženske vzkipijo, moški pa se izolirajo od situacije, kar povzroči še večji bes pri partnerki in posledično hudo frustracijo na obeh koncih. Seveda pa je mogoče tudi obratno. 

Burna čustva in zaprtost

Če nekdo burno čustveno reagira, drugi pa se umika ter zapira, ima to lahko dolgotrajne posledice za odnos. Napadeni začne gojiti zamero. Tisti, ki je vzrojil, pa se počuti neuslišanega in zanemarjenega, ker ni dobil povratne informacije o tem, kar ga muči. Ženske se pogosto pritožujejo, da so moški čustveno nedostopni oziroma se umaknejo takrat, ko jih najbolj potrebujejo. Moški pa si želijo samo 'miru'. Toda če ob vsakem prepiru vsak reagira po svoje oziroma če partnerja ne najdeta skupnega jezika, se ustvari začaran krog, v katerem oba trpita.

Glede na strategijo soočanja s problemom, obstajata dva tipa ljudi.

Prvi hoče priti zadevi do dna in razčistiti na licu mesta. Najprej izrazi svoje občutke in čaka ter upa na odgovor, ki ga bo pomiril. Ker se ne zgodi nič, poskuša dalje. Ponavadi z vpitjem, jokom, obtoževanjem, pretiravanjem. Čustva se kopičijo, dokler ne eksplodirajo in človek popolnoma izgubi nadzor nad seboj.

Drugi tip človek pa se umakne, potuhne vase, se zapre in ignorira. Morda se zateče v eskapizem (televizija, računalnik, alkohol, cigareti ipd.). Včasih tudi fizično zapusti prostor.

Prvi bolj in bolj teži k razrešitvi situacije in si želi vsaj nekakšno reakcijo, ker pa je ne dobi, postane še bolj neučakan – in še bolj nesramen, ker je vedno bolj prizadet. Ne počuti se več varno, v odnos se priplazi negotovost, ki poganja nadaljnjo nesmiselno vedenje.

Tisti, ki se je umaknil, se boji. Ne zmore izraziti svojih čustev ter se z njimi spopasti. Včasih so ljudje tako zaprti, da svojih pravih čustev niti ne prepoznajo. Seveda jih potem ne morejo niti jasno izraziti. To na partnerja učinkuje kot mrzel tuš. Zdi se mu, da drugemu sploh ni mar.

'Napadeni' pa sam pri sebi misli, da je bolje, da je tiho, saj želi preprečiti še hujši spopad … morda se boji tudi svojega odziva, če bi si dovolil čustvovati brez zavor. Če bi bil odziv agresivnost ali bes, bi se zadeve slabo končale … zato raje ne stori nič. Na tistega, ki pričakuje reakcijo, to zelo slabo vpliva. Zdi se mu, da je povsem sam. Da se bori za nekaj, kar sploh ne obstaja (več).

Ni namreč prav pogosto, da bi bila v razmerju dva, ki hočeta priti zadevi do dna.

Zakaj se moški zaprejo vase?

Pogosto je vzrok v nezmožnosti kontroliranja svojih čustev ali pa v nepoznavanju svojih čustev. Partner ni prepričan, kako bo njegova reakcija delovala na drugega, ki je jezen in zahteva odgovor TAKOJ. Zato se raje sploh ne odzove in se raje zapre vase.

Edini način, da se začarani krog preseže, je v izboljšanju čustvene inteligence. Obeh. 

Preobremenitev 'napadenega' povzroči, da se čustveno zapre, namesto da bi se boril za zvezo. To v tistem, ki pritiska, sproži paniko. Želi si, da partner izrazi skrb za zvezo, in sicer tako, da se čustveno odzove. Če se to ne zgodi, pritiska naprej – do onemoglosti. To izčrpa oba. Sčasoma ju lahko že najmanjše nesoglasje porine v spiralo neskončnega prepiranja brez razrešitve.

Namesto da bi drug drugemu dajala čustveno varnost in občutek vrednosti ter sprejetosti, ki sta potrebna za vzpostavitev intimnosti, se vsak po svoje brani, drugega pa rani.

V ozadju tiči strah pred izgubo. Človek bi si mislil, da ljudem, ki se imajo radi, ni težko odkrito priznati, da se bojijo razdora, toda na žalost je to daleč od resnice. Samozaščita prevlada nad željo po reševanju zveze. 

Prepoznavanje čustev

Moški, ki se umikajo, se morajo naučiti prepoznati svoja čustva, preden jih lahko izrazijo. Drugi (v tem primeru ženska) ne more točno vedeti, kaj jim roji po glavi. Ker ne dobi odgovora, ki ga je pričakovala (na način, ki je njej blizu, torej s pogovorom), je razočarana. Še huje je, če sklepa po svoje - in ponavadi takrat vidi najbolj črn scenarij.

Tisti, ki se je umaknil, potrebuje čas, da nelagodje, ki mu leži na prsih, poveže s strahom ali z jezo … Ta pomemben korak prepoznavanja lastnih čustev se ne zgodi kar čez noč. Toda s časom - pomaga, če mu ga je drugi pripravljen dati - se lahko nauči povezati nelagodje v svojem telesu z dejanskimi čustvi, ki so ga preplavila.

Prav zaradi pomanjkanja čustvene inteligence in zavedanja se čustveno poškodovani partner bori s frustracijo. Ne more pokazati sočutja do partnerjevih čustev, ker ne more niti izraziti tistih, ki se dogajajo v njem. Ni dovolj, da reče, da mu je žal. Tisti, ki pričakuje odgovor, mora vedeti, da drugi ve, za kaj točno se opravičuje in da razume situacijo ter njegove občutke.

Moški, ki se zapirajo vase, so bili po veliki večini vzgojeni v tem duhu. Niso navajeni izražati svojih čustev. Nihče jih v mladosti ni spodbujal k temu, da bi izrazili, kako se počutijo oz. kaj čutijo v sebi. Tega niso počeli niti v mladosti, zato je zdaj še toliko huje. Globoko v sebi se lahko zaradi tega počutijo še manjvredno. Priznanje tega notranjega boja in pomoči pri čustveni komunikaciji zahteva določen pogum.

Če partner čuti, da ni spoštovan, ker se bori s čustveno inteligenco, se morda ne bo nikoli naučil zares odpreti. Glavno je, da mu drugi zagotovi občutek varnosti in razumevanja. Šele potem lahko počasi pride do napredka.

Kdaj se začarani krog prekine? 

Ko eden neha napadati, in se drugi neha umikati oz. zapirati, se začarani krog prekine.

Če tisti, ki napada, opusti obtožbe in preprosto ter jasno pove, kaj čuti, je to veliko manj napadalno …

Pomembno je, da oba vesta, da kljub konfliktu nista sama – da bosta zadevo rešila, ker si za to oba prizadevata. Če ne drugače, pa s pomočjo terapevta.

Če se en konstantno umika, utruja sebe in partnerja ter trati čas, ko bi se lahko v miru pogovarjala o svojih občutkih.

Zaključek je torej, da je komunikacija ključ! Izražajte se! Življenje je prekratko za tihe maše!

Vir: Your Tango

Preberite še: Kako reševati konflikte v partnerstvu

ali pa

7 projekcij, ki jih doživimo v partnerstvu 

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri