Kako se možgani odzivajo na stres in kakšne skrivne super moči prinašajo s seboj?
Vsi mislimo, da vemo, kaj povzroča odziv na stres. Da smo zaradi njega hitrejši, a neumnejši. Da izkoriščamo svoje prvinske odzive, da bi si rešili življenje. Toda ta slika se je mnogim psihologom vedno zdela nepopolna. Če je vse, kar znamo kot neusposobljeni civilisti storiti v stresni situaciji, boj, beg ali zamrznitev, zakaj se nam ob nesreči dogaja to, da se ljudje po naravni poti združujejo v skupine. Evolucijsko gledano je to smiselno, saj nam te zagotavljajo večjo zaščito v času stresa.
Poleg adrenalina in noradrenalina, ki se sproščata ob stresu, se sprošča tudi še nekaj drugega, oksitocin. Oksitocin je nevrotransmiter, ki ga sprošča hipotalamus. Povezan je z našim družbenim nagonom, ki se sprošča, ko potrebujemo človeški stik in naklonjenost.
Ko je oksitocin iz zunanjega vira, nas vodi k iskanju večje bližine naših otrok in drugih ljubljenih oseb. Skratka, oksitocin nas žene v objem našega socialnega omrežja. Ko se sprošča kot del odziva na stres, ima pomirjujočo funkcijo in deluje skupaj z opioidnimi in dopaminskimi potmi. Te poti so zapleteno povezane z zmanjševanjem bolečine in z občutkom nagrajevanja.
To za nas pomeni, da bomo, ko smo blizu drugim, zlasti tistim, s katerimi smo povezani, opazili aktivacijo na tistih možganskih področjih, ki se prižgejo, ko prejmemo nagrado. Če smo v bližini tistih, ki jih imamo radi, nas bo to vodilo do tega, da se bo tudi bolečina zmanjšala.
Na pripravljenost pomagati drugim lahko vpliva veliko različnih dejavnikov.
Naša sposobnost čustvene empatije, naše poznavanje ozadja, ki določa, ali bi imeli ponuditi kaj koristnega. Če bi se ustavili, kakšna bi bila tveganja in posledice za nas.
Zaradi odziva na stres se pogosteje vračamo k vedenju, ki smo ga vajeni. Če je sočutje za vas navada, bo sočutje verjetno tudi vaš odziv pod stresom. Ameriški televizijski voditelj g. Rogers je dejal: »Ko sem bil deček in sem v novicah videl strašljive stvari, mi je mama rekla: 'Poišči pomočnike. Vedno boš našel ljudi, ki pomagajo.'« In desetletja raziskav o tem, kako se ljudje odzivajo, to potrjuje. Pomirjujoče je vedeti, da velik del ljudi, ki se odzivajo na nesreče, zaradi stresa ne postanejo pošasti, temveč skrbniki.
Razpadanje je darilo novega rojstva.
Dr. Emma Kavanagh, psihologinja, specializirana za človekovo delovanje v ekstremnih situacijah nas v knjigi Kako biti zlomljen povabi na zanimivo popotovanje po skrivnostih možganov, na katerem spoznavamo, kako se možgani odzivajo na stres in kakšne skrivne super moči prinašajo s seboj.
V knjigi razkrije, zakaj se počutimo tako, kot se, kaj to pomeni in kako se lahko s počutjem spoprimemo, da razpadanje postane darilo novega rojstva? Knjiga je napisana iz avtoričine potrebe, da se sooči s svojim največjim strahom med svetovno pandemijo, da razume sebe in da to razumevanje deli z drugimi. Sicer bi takrat najraje zlezla pod mizo in se skrila ter počakala, da »nevarnost« mine, vendar je raje začela raziskati, kaj se ji pravzaprav sploh dogaja?
Kako biti zlomljen je njena osebna izpoved o tem, kaj se je naučila in kako je preživela. Še več, to je knjiga o tem, kako se je naučila rasti, ker je spoznala, da se tudi v grozljivih okoliščinah rojevajo dobre in celo čudovite stvari ter, da je bilo tisto, kar je videla kot zlom, v resnici skrita moč. To je skrivnost, ki jo je odkrila med iskanjem razumevanja. Da lahko številne stvari, ki se nam zdijo katastrofalne, s seboj prinesejo tudi priložnosti. In da lahko po tem, ko smo preživeli, naredimo še nekaj več. Lahko se naučimo uspevati.
Tekst: Mirela Smajić, Izbrano z Mirelo www.izbranozmirelo.si
- Preberite si še: Kaj storiti, ko ugotoviš, da si se znašel v odnosu z narcisom? Odgovarja Aleš Ernst
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič