Svojo senco sprejmemo tako, da jo objamemo

Vsak človek ima senčno plat. Senca se nas polasti, ko dolgo zatiramo svojo resnično naravo, ko nismo pristni. Določen čas še lahko skrivamo svoje 'temne' lastnosti pred drugimi, vse dokler nam ne poide moč, da bi jih zadržali pod gladino. Takrat se navadno zgodi velika ali manjša katastrofa, ki največkrat drastično spremeni naše življenje.

Svojo senco sprejmemo tako, da jo objamemo (foto: pixabay) pixabay
19. 9. 2021

Senca nas ima v pasti, ko smo na primer na dieti in nam glas v naši glavi reče: "Saj ne bo nihče vedel, to bo najina mala skrivnost," in gremo praznit hladilnik sredi noči, ko vsi že spijo. Ali če imamo ljubečega moža/ženo in se začnemo spogledovati z nasprotnim spolom in s tem vedno bolj ogrožamo svojo zvezo. Morda pa smo dobili odlično poslovno ponudbo, ampak nam neki glas v sebi pravi: "Ne zaslužiš si" in naredimo nekaj, s čimer si zapravimo vse možnosti.

KAKO krepimo senco?

Deepak Choopra v svoji knjigi piše, kako hranimo svojo senco. Predstavlja nam nekaj kažipotov:

1. Skrivnosti

Če v svojem življenju gojimo skrivnosti, ki jih skrivamo pred sabo in drugimi, kamor lahko prištevamo zanikanje, prevare, samoprevare in strah, da bi (drugi) spoznali, kdo smo, smo priča senci.

2. Ohranjanje krivde in sramu

Motiti se je človeško, nihče ni popoln. A če nas je sram svojih napak in se čutimo krive, dajemo le moč senci. Ne koristimo sebi, naša krivda nas ne osvobaja.

3. Obsojanje sebe ali drugih

Če ne moremo izraziti svoje krivde ali sramu, obsojamo sebe ali druge. Obsojanje je krivda, ki nosi moralno masko, da bi zakrila bolečino.

4. Ignoriranje svojih šibkosti in kazanje s prstom na druge

Vedno, kadar druge krivimo za svoje težave oziroma imajo oni težave, in ne mi, pomeni, da ne prevzamemo odgovornosti za svojo vlogo. Ne sodelujemo v svojem življenju.

5. Izoliranje od drugih

Če svet dojemamo, da je razdeljen na 'mi' in 'oni', se avtomatično okličemo, da smo mi tisti 'ta dobri'. Da se zavežemo eni strani, pomeni, da se ločimo od druge, ločimo od ljudi. Razkol hrani senco.

6. Zlo je povsod

Kadar menimo, da je povsod zlo, da je vse slabo, tej iluziji dajemo veliko moč. Poleg tega še zavestno sodelujemo pri tem in iščemo potrditve za svoje prepričanje.

Ampak smo se sploh že vprašali, ali je to prepričanje resnično in komu koristi?

8. Senco sprejmemo tako, da jo objamemo

Nismo slabi. Vsi imamo svetlo in temno stran. Temno stran smo razvili, ker se skozi svoje življenje nismo mogli svobodno izražati. Videli smo, da so bili nekateri naši odzivi sprejeti z veseljem, drugi pa z ogorčenjem in neodobravanjem. Takrat smo ugotovili, da bolje, da se teh 'slabih' odzivov znebimo, saj nam kradejo ljubezen. Takrat smo zaprli vrata svoji pristnosti.

Barbara Fojkar, www.be-prema.com