Kako starši podzavestno vplivajo na otroke? Piše Aleš Ernst

22. 7. 2024
Deli
Kako starši podzavestno vplivajo na otroke? Piše Aleš Ernst (foto: profimedia)
profimedia

Čeprav so želje staršev pogosto dobre, njihovo vedenje velikokrat ni konstruktivno. 

Tak primer je denimo nenehno klicanje odraslih otrok in preusmerjanje pogovora nase, ko starš ne zna prisluhniti svojemu odraslemu otroku, pač pa takoj začne govoriti o sebi, kako sam ni v redu ali pa, kaj je naredil otrokov oče ali mama ter ogovarja drugega starša. Če se to zgodi občasno, ker ima starš slab dan ali pa se mu nekaj ne izpelje tako, kot bi bilo treba, je to normalno. Takrat je tudi prav, da odrasel otrok staršu pomaga s svojim znanjem in izkušnjami, ker bolj pozna, kako svet danes deluje. Vendar če se to dogaja kronično, je pomembno prepoznati in omejiti takšne vplive, da ne obremenjujejo odnosov in življenja odraslih otrok.

TOKSIČNO OKOLJE

Če se vsak vikend, ko odrasel otrok pride na kosilo, dogajajo ogovarjanja, manipulacije in se ustvarjajo različni klani proti enemu članu ali pa ženski in moški klani, je to toksično. Pogosto imajo na primer babica, mama in hčerka skupno fronto proti možu, bratu, očetu, dedku in tako naprej. Takšni odnosi utrujajo in namesto da bi nam družinska druženja olajšala in polepšala življenje, pridemo iz nedeljskega kosila domov tako izčrpani, da potrebujemo nekaj ur ali dni, da si opomoremo. Tako življenje nas izčrpava in v njem počasi ne vidimo smisla.

KO STARŠI NIMAJO UREJENEGA SVOJEGA PARTNERSKEGA ODNOSA

Hkrati pa so starši, ki nimajo urejenega partnerskega odnosa, bistveno bolj podvrženi kroničnim boleznim in težavam. Imajo večjo verjetnost za demenco, Parkinsonovo bolezen, Alzheimerjevo bolezen, multiplo sklerozo in podobne bolezni, kar spet obremenjuje odrasle otroke. Ti morajo potem skrbeti za starše bistveno dlje in veliko bolj zahtevno, kot bi bilo naravno in normalno, kar pa jasno bistveno vpliva na kakovost partnerskega odnosa tega odraslega otroka.

KAKO LAHKO AEQ METODA POMAGA STARŠEM? 

Učenje AEQ metode lahko omogoči tistim, ki so se pripravljeni soočiti s tem, kakšen je njihov dejanski odnos s starši, da ga izboljšajo. Še najbolj učinkovito je, ko se AEQ uči starš, ki spozna, da ima njegov otrok kronične težave z zdravjem ali odnosi, zaradi prenosa vzorcev od njega. Če je na programu pripravljen poslušati, razmišljati in uporabiti naučeno in začuteno lahko mnogo bolje pomaga svojemu otroku.

Če ima vaš odrasli otrok težave, nestabilen partnerski odnos, je preobremenjen v službi, je pogosto zdoma, nenehno kolesari, teče, trenira triatlon, ga vse boli in slabo spi, se verjetno sprašujete, kako mu lahko pomagate kot starš, ki je na svetu 25, 30 ali 35 let dlje. S svojim zgledom in partnerskim življenjem otroku kažemo, kaj ga čaka, če bo ohranil enako podzavest, kot jo je dobil od nas. Ko gledamo svoje starše, namreč gledamo v svojo prihodnost. Ko gledamo svoje otroke, gledamo posledice svoje preteklosti.

Ko opazujemo svoje starše, vidimo, kam nas bo življenje pripeljalo, če bomo še naprej delovali po enakih podzavestnih vzorcih, ki smo jih pridobili od njih. Če vidimo, da se starši dobro počutijo, imajo kakovosten partnerski odnos in nimajo kroničnih težav, ki bi bile posledica nekakovostnih odnosov, smo lahko zadovoljni. Pomembno pa je, da smo sposobni videti, kako naši starši v resnici so, saj je običajno, da idealiziramo staršev odnos in življenje ali pa pozabimo na vse slabo in hudo v preteklosti. Če na to zavestno pozabimo, to še ne pomeni, da v naši podzavesti ta vedenja, odnosi in dejanja niso ostali zapisani kot normalni in se tako izvedejo v podobni obliki tudi v našem življenju.

Če opazimo, da starši niso zadovoljni, so se ločili, imajo kronična stanja, se moramo vprašati: "Ali bi želel biti tak, ko bom njihovih let?" Običajno dobimo jasen odgovor: ne. V takem primeru je smiselno, da se izobrazimo in izvemo več o tem, kako naši podzavestni deli živčnega sistema, subkorteks, srednji možgani in avtonomni živčni sistem vplivajo na naše življenje in kako naša čustva druge stopnje določajo našo usodo. Vpliv podzavesti na življenje lahko tudi primerjamo z božjo voljo ali usodo.

Dogodki, ki se nam zgodijo, čeprav si jih ne želimo, so pod močnim vplivom podzavestnih vzorcev, ki jih prejmemo od svojih prednikov. V otroštvu se teh vzorcev ne zavedamo ali pa se jim upiramo. Okolica nas prisili, da svoje vedenje iz spontanega in avtentičnega spremenimo v zakrčeno, togo in kronično, saj so se predniki morali prilagoditi takratnim zahtevam in zmožnostim.

Življenje je bilo v preteklosti težko in kruto na drugačne načine, kot danes in tako ne moremo biti enako učinkoviti v življenju danes, če v njem delujemo s podzavestjo od včeraj. Podzavest pa primarno vpliva na naše življenje in določa življenjsko pot. Zavest lahko to pot začasno spremeni, a če je ne uporabimo tudi za nadgradnjo in spremembo podzavesti, se bomo prej ali slej morali vrniti na predpisano pot, ki nam jo kažeta starša.

Ko ne razmišljamo, kaj delamo, delujemo na podlagi podzavesti in čustev druge stopnje, kar je to naš avtopilot. Tudi zato je zelo koristno, če se naši starši z uporabo AEQ pristopa učijo spreminjati svojo podzavest in spreminjati nastavitve avtopilota.

Večino časa uporabljamo avtopilot, saj moramo zaradi hitrosti življenja z zavestjo biti večinoma že pred sabo. Vedno moramo biti z zavestjo vsaj pet minut ali pa več dni naprej, zato je naše življenje primarno tako, kot je nastavljena naša podzavest. Namen AEQ metode je, da se začnemo zavedati, kako in zakaj imamo takšne vzorce vedenja v podzavestnem delu živčnega sistema. Z uporabo AEQ vaj in teorije, ki jo učim na programih, lahko prepoznamo te vzorce vedenja in zmanjšamo senzorno-motorno amnezijo ter senzorno-motorno odtujenost.

Podzavestna čustva lahko spremenimo v zavestna čustva, ki se jih zavedamo. Tako lahko z zavestjo vplivamo na ta zavestna čustva, ki so bila prej podzavestna, in aktivno spreminjamo delovanje podzavestnih delov živčnega sistema. S tem spreminjamo nevronske povezave v subkorteksu in avtonomnem živčnem sistemu, ki je k sreči del možganov, ki se ga da programirati. Avtonomni živčni sistem se sicer programira že med nosečnostjo, ko otrok sinhronizira svoj sistem z materinim. Sinhronizacija in nadgradnja pa se dogajata skozi celo življenje.

Z AEQ metodo vam pomagam, da z vplivom zavesti in njene kreativnosti vplivate na te podzavestne vzorce in jih spreminjate. Tako lahko vedno bolj spreminjate ta del živčnega sistema, ki je pri veliki večini ljudi zastarel ter ni funkcionalen, združljiv in učinkovit za življenje v sodobnem svetu, ampak omogoča le preživetje.

Aleš Ernst, avtor in učitelj AEQ metode ,YouTube kanal: AEQ, Facebook: AEQ metoda

Novo na Metroplay: "Vsak od nas kdaj pogleda oglase, tudi sam jih. Vedno sem zgrožen nad cenami" | Simon Maljevac