Duhovno partnerstvo je partnerstvo med enakovrednima posameznikoma z namenom duhovne rasti.
Partnerja sta skupaj, da bi si pomagala duhovno rasti, namesto da bi povečevala svoje fizično lagodje in varnost. Duhovna partnerstva so sredstvo, ki ga posamezniki uporabljajo za vzajemno podporo pri ustvarjanju pristne moči. So temeljni del našega novega evolucijskega procesa.
Cilj, ki jima je skupen, je duhovna rast, in vsak od njiju vé, da mora ta cilj doseči sam ali sama. Njuna zavezanost je zaobljuba lastnemu duhovnemu razvoju, odločenost, da se pomakneta v izpolnitev svojega potenciala, da dajeta darove, za razdajanje katerih sta se rodila. Duhovna partnerja potujeta v svoje najgloblje strahove – svoje izkušnje nemoči – z namenom, da jih popolnoma ozdravita.
Posamezniki v iskanju pristne moči so pogumni kot najmogočnejši bojevniki, vendar so njihovi cilji drugačni. Njihov namen je prepoznati oklep, ki ga nosijo (kot so denimo razdražljivost, pravičništvo, večvrednost ali manjvrednost), in ga odstraniti.
Duhovni partnerji želijo duhovno rasti, zdraviti prestrašene dele svojih osebnosti in negovati ljubeče dele sebe. Ne zadovoljijo se s tem, da bi obvladovali svojo jezo in s tem ohranili svoje odnose, kaj šele, da bi ji dopustili pustošiti po njihovih odnosih in stremljenjih.
Na primer, kadar se prijatelja boleče sporečeta, je vsak prepričan, da drugi povzroča njegovo bolečino in da bo znova srečen, če se le izogne drugemu. Duhovna partnerja vesta, da drugi ne »ustvarjajo moje bolečine«, temveč sprožijo vire te bolečine v njiju, ki so obstajali že pred sporom, pravzaprav že pred njunim partnerstvom.
Namesto da bi krivila drug drugega za boleče izkušnje, kot so jeza, žalost in občutki nezadostnosti, duhovna partnerja drug drugega vidita kot sodelavca v duhovni rasti, ki si vzajemno aktivirata prestrašene in ljubeče dele osebnosti, da bi vsak od njiju mogel ozdraviti prestrašene dele svoje osebnosti in negovati ljubeče dele.
→ Pravo duhovno partnerstvo se začne globoko pod gladino
Povežeta se, da bi skupaj duhovno rasla
Vez med duhovnima partnerjema je prav tako resnična kot vez med zrelima prijateljema, vendar iz precej drugačnih razlogov. Prijatelji drug od drugega pričakujejo podporo, kadar jih premetavajo sunki vetra. Duhovni partnerji želijo vedeti, od kod veter piha. Prijatelji želijo obvladovati plamene. Duhovni partnerji jih nameravajo pogasiti. Prijatelji se družijo, da bi olajšali potovanje. Duhovni partnerji se povežejo, da bi duhovno rasli. Prijatelji se bojijo bolečih interakcij. Duhovni partnerji prevzamejo odgovornost za svoje izkušnje in jih uporabijo, da se učijo o sebi.
Drug drugega podpirata s svojim pogumom
Duhovna partnerja drug drugega podpirata s svojim pogumom in predanostjo ustvarjanju pristne moči, ne pa z znanjem, prepričanjem ali učenjem. Ne citirata avtoritet, ne recitirata odlomkov in ne dokazujeta, da drugi nima prav.
Naprej ju vleče namera o duhovni rasti, namesto da bi ju od zadaj potiskali naprej strahovi, kot denimo strah pred izgubo partnerja ali strah pred neizpolnjenimi pričakovanji. Ne prepričujeta, spreobračata, privabljata, zapeljujeta ali pregovarjata (to je iskanje zunanje moči), ker je to jalovo početje.
Ne morete ozdraviti strahu drugega in nihče ne more ozdraviti vašega, vendar pa lahko druge navdihujete s svojim čustvenim zavedanjem, odgovornimi izbirami, intuicijo in zaupanjem v Vesolje, in kdorkoli lahko enako stori za vas. Duhovni partnerji to storijo drug za drugega. Skupaj so zaradi svojih izbir, ne svojih slabosti. Nameravajo spreminjati sebe, ne drugih.
Povzeto po knjigi Duhovno partnerstvo
Preberite tudi:
- 9 načinov, kako do globlje povezanosti s partnerjem
- 5 znakov, da ste v duhovno izpolnjujočem razmerju
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
