Slovenski kolesar Jani Brajkovič je bil leta 2018 suspendiran zaradi dopinga. Ta dogodek je imel zanj globlji pomen, kot razkriva v Sensa podkastu.
Ana Vehovar: "Jani, leta 2018 si bil suspendiran zaradi dopinga. Kako sedaj razumeš ta dogodek? Si tako na nek način sabotiral samega sebe?"
Jani Brajkovič: "Ja. Moramo vedeti, da sem jaz v svoji karieri na drugi stopnji, torej na nezavedni ravni, sabotiral samega sebe. Naredil sem vse, da ne bi uspel. Recimo na turo leta 2012 sem osemkrat ali devetkrat padel. Zadnji padec je bil en dan pred kronometrom, kjer sem si razbil komolec, da nisem potem mogel voziti kronometra, pa sem bil vseeno deveti. Lahko bi bil sicer šesti ali pa peti.
Vendar ta zloraba samega sebe je prišla že tako daleč... Imel sem toliko opozoril, pa sem še zmeraj rinil z glavo skozi zid, da je bilo enkrat vsega enostavno preveč.
Od leta 2011 sem imel dvakrat zlomljeno ključnico, komolec sem imel v kosih, eno kost mi je čisto odlomilo in zarotiralo za 180 stopinj. Pogačico sem imel na pol počeno in po treh dneh sem bil na ergometru s počeno pogačico. In potem se človek vpraša: “Kaj ti ni jasno?”
Pa gleženj sem imel poškodovan. Več pretresov možganov tudi. Nato je enostavno prišlo do tega, da je bilo leta 2018 že vsega preveč in da me je bilo treba ustaviti. To, da me je ustavilo, sem povzročil sam, ker sem sam vzel ta dodatek k prehrani.
Če zdaj gledam nazaj, vidim, da je bilo čisto neracionalno, da sem kupil ta dodatek k prehrani, ker je bil od znamke, ki je hkrati proizvajala produkte, ki so bili prepovedani s strani WADE (Svetovna protidopinška agencija).
To so bili stimulansi in tudi ta dodatek k prehrani je vseboval stimulans. Sicer zelo majhno količino. Recimo količina tega metilheksanamina v mojem urinskem vzorcu je bila do 100 krat manjša, kot če bi zavestno to dozo vzel, torej, kakor je predpisano za izboljšanje performansa. Povrhu vsega pa sploh ta substanca ni ergogena. Substanca je prepovedano zato, ker je nevarna za zdravje. Nevarna za zdravje - spet zloraba samega sebe.
In leto 2018 je bila prelomnica, kjer je bilo treba si reči: "Kako zdaj naprej, kaj bom naredil?" in potem me je ta situacija za eno leto ustavila.
Nakar sem spet začel tekmovati v Sloveniji. Preko spleta okoliščin sem potem leta 2020 prišel k Alešu Ernstu (AEQ metoda). To je zelo zanimiva zgodba. V enem trenutku sem bil dovzeten za to, da poiščem pomoč. Celo kariero nisem hotel nobene pomoči, nobenega si nisem upal nič vprašati. Jaz sem bil najpametnejši, jaz sem vse vedel!
- Preberite si še: Kolesar Jani Brajkovič: Zakaj je športnik, ki se na tekmi poškoduje in nadaljuje, obravnavan kot junak?
V enem trenutku, to je bilo en dan po državnem prvenstvu, kjer je bil rezultat porazen glede na to, česa sem bil sposoben, mi je kolega predlagal, da naj pokličem Aleša, da mi lahko verjetno pomaga. Nisem vedel, kdo je Aleš, kaj dela Aleš, kako bo on meni pomagal. Šel sem k njemu zato, ker sem upal, da mogoče lahko kaj spremenim. In potem je vse ostalo sledilo.
Tako da če leta 2018 ne bi bil pozitiven na doping, sem siguren, da bi še zmeraj z glavo rinil skozi zid, še vedno bi dirkal na lokalnem nivoju, še vedno bi zlorabljal samega sebe. Če me seveda telo ne bi že prej ustavilo. Če bi še dolgo vztrajal na takšni poti, bi me enkrat telo ustavilo za zmeraj."
Poslušajte celoten podkast:
Na YouTubu je pogovor na voljo tudi z angleškimi podnapisi:
Poglejte si tudi podkaste:
- Mag. Miran Možina o psihatriji, psihoterapiji, depresiji, antidepresivih in travmah
- Aleš Ernst: Zakaj nam odnosi ne uspejo?
- Veronika Lovšin: Stik s telesom je vračanje domov
- Aleš Ernst o čustveni zrelosti, odnosih, športu, tatujih in influencerjih
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj