Kolumna: Uči (se). Ljubi (se). Prepusti (se).

4. 10. 2013
Deli
Kolumna: Uči (se). Ljubi (se). Prepusti (se).

Počasi dojemam, da sem v Tanzaniji. Ko se zjutraj zbudim, se mi zdi, da še vedno sanjam. Na vprašanje, kako se počutim najtežje odgovorim. Lovim vtise. In iščem ravnovesje. Med prejemanjem in dajanjem.

Prvi obisk sirotišnice v Kibowi je bil točno takšen kot nisem pričakovala. Ker se na to ne moreš pripraviti. Ko sem vstopila v učilnico, je 17 otrok z velikimi rjavimi očmi zrlo vame. Poglede so kmalu pospremili radovedni nasmeški.

Takoj, ko je učiteljica zapustila učilnico, so radovednost potešili in se mi približali. Nekateri so se me najprej le z drobnimi prstki dotikali. Najprej so se dotikali mojih rok. Potem pa so se opogumili in začeli božati moje svetle lase. Popolnoma so jih očarali. Fantki so jih nežno cukali. Punčke so jih božale. Med odmorom so me že objemali. In rešili uganko: koliko objemov lahko sprejmem naenkrat? Odgovor: vsaj 5 objemov otrok oziroma desetih malih rok. Vsaj zaenkrat.

Sumim namreč, da bo rekord kmalu presežen. Čeprav sem si govorila, da se ne smem zaljubiti, sem se. Čisto malo. Še posebej me je očaral triletni deček, ki ni bil skupaj z ostalimi v varstvu. Medtem, ko so drugi po varstvu odšli domov, je on ostal v svojem domu. V Kibowi. Najprej sva igrala nogomet, sčasoma pa je v mojem naročju gledal svet obrnjen z glavo navzdol.

Vsakič, ko sem ga povlekla k sebi, me je čakal nasmeh, ki ga ne pozabiš nikoli. Za ta nasmeh se je splačalo podati na pot v Tanzanijo. Prostovoljno delo se pogosto povezuje z altruizmom. Jaz ga povezujem z egoizmom. Ker prejmeš veliko več, kot daješ.

Otroci so mi že prvi dan podarili čudovito lekcijo: ko padeš, te bo vedno nekdo pobral. Ko je kateri od otrok padel, ni bilo joka in stoka. Še preden je otroček na ritki pristal, ga je kakšen starejši (star 4-5 let) pobral. Solidarnost je očitno zanje pomembna vrednota. Kibowa center za osirotele otroke je bil zgrajen na temeljih solidarnosti.

Beseda Kibowa je kratica fraze, ki v Swahili jeziku pomeni najboljši center za nego otrok. Ustanovili sta jo Sifael Mchome in Amina Ramadhani, po obiskovanju tečaja domske oskrbe za bolnike z virusom HIV. V Kibowi je organizirano tudi varstvo za otroke, ki imajo starše. Amina, ki je tudi sama odraščala v sirotišnici, jih vsak dan uči matematiko, angleščino in swahili.

Bila sem presenečena, da se že 3-5 let stari otroci učijo matematiko, ki je jaz niti v 2. razredu nisem znala (res pa je, da sem za matematiko nadarjena tako kot slovenske misice za petje). 13-?=4 je pisalo na tabli. In vsi so poznali odgovor. Celo jaz.

Pri angleščini so v en glas ponavljali besede za učiteljico. Opazila sem, da radi podaljšujejo zloge. Kot dalmatinski pevci, ki refrene popevk obvezno končajo z besedami na –iiiiiiiiiiiiiiiiiii ali –aaaaaaaaaaaa. Tako so otroci »sladko« namesto »sweet« izgovarjali »sweety«. In res je bil vsak od njih pravi »sweety« (cukrček), ko je glasno izgovarjal angleške besede. Tudi jaz se (zelo počasi oziroma »polo polo«) učim swahili. Z mano pa v nekakšni »on-line« različici tudi moja mama, baba (ata) in kaka (brat), ki ga je zanimalo, kaj sem potem (njemu) jaz. Dada – sestra.

In prav tako sem se počutila včeraj. Kot starejša sestra. Čeprav sem se ob njihovih pogledih skoraj stopila, si nisem dovolila, da mi zameglijo razum. Objemi in poljubčki, ki sem jih dobila so neprecenljivo darilo. Si pa želim, da bi tudi jaz njim lahko podarila nekaj podobnega. Upanje. Priložnost. Znanje.

Nad svojim šolanjem sem imela nenehno pripombe. Ker je temeljilo na razvijanju intelektualne širine. In na podcenjevanju emocionalne globine. Dolgo sem se upirala filozofiji »učiti se, učiti se, učiti se«, ki so mi jo skušali vcepiti v glavo. Vendar sem hvaležna, da sem se sčasoma predala in spoznala, da je znanje veliko bogastvo. In upam, da bom to znala prenesti tudi otrokom. Malim. In velikim. Tukaj. In tam.

Mogoče mi šola res ni dala vsega. Dala pa mi je dovolj, da sem lahko s pomočjo znanja izven šolskih klopi ponotranjila (svojo) filozofijo: »učiti (se), ljubiti (se), prepusti se«.

Danaja Lorenčič; columnaya.blogspot.com

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar