Vsak od partnerjev živi v svoji hiši oz. stanovanju. Kaj si mislite o takšnem odnosu? Postaja namreč vedno bolj popularen.
Igralka Gwyneth Paltrow je pred leti razkrila, da z možem Bradom Fulchukom živita ločeno. Imata en skupen dom in dve ločeni hiši. Tega si povprečen človek seveda nikoli ne bi mogel privoščiti. Zanimiv pa je njen argument, zakaj sta se odločila za ločene domove. Paltrowova je povedala, da na ta način lahko rešiš odnos, saj bi lahko preveliko zanašanje na partnerja preveč obremenilo zvezo.
Veliko ljudi je ob tem izrazilo dvom. Ločeni domovi namreč lahko uničijo oz. zmanjšajo intimnosti med partnerjem. Toda Paltrowa pravi, da je njena resnica nasprotna in da to, da z možem ne živita skupaj, pomaga njej in možu pri ohranjanju lastne identitete.
Zdi se, da je ločeno življenje vedno bolj priljubljeno za ljudi vseh starosti. Leta 2011 je študija v ZDA pokazala, da je med 7.700 odraslimi v Wisconsinu, starimi 50 let in več, 39 odstotkov tistih, ki so bili skupaj, vendar neporočeni, živelo ločeno od svojih partnerjev. Čeprav novejše raziskave niso na voljo, je to morda danes še pogosteje.
Ali je življenje v ločenih hišah res zdravo za odnos?
To je odvisno od para, pravi Joshua Klapow, klinični psiholog in voditelj oddaje The Kurre and Klapow Show. "Dokler sta oba resnično srečna, izpolnjena in zadovoljna, potem pristopa ločenega življenja ne smejo soditi drugi," pravi.
"Nekateri pari se zelo dobro znajdejo v ločenem načinu življenja, zlasti tisti, ki imajo zelo neodvisno in aktivno življenje," pojasnjuje Toni Coleman, psihoterapevt in ločitveni mediator.
Ločeno življenje je lahko tudi dobra izbira za razmerja, v katerih ima vsak partner drugačen tip osebnosti (tj. ekstrovert ali introvert). Če ena oseba običajno želi več časa biti sama kot druga, lahko življenje v ločenih krajih zadovolji posebne potrebe vsakega posameznika, ne da bi paru bilo treba sklepati kompromise, pravi Coleman.
Potem je tu še spanje. "Številni pari imajo težave z delitvijo postelje z nekom, ki smrči ali ima zelo drugačen bioritem," pravi Coleman. "V tem primeru ločeno življenje obema omogoča, da se dobro naspita na svoj način, brez občutka, da se morajo prilagoditi rutini ali navadam drugega."
Vendar ima ločeno skupno življenje tudi veliko slabih strani. Prvič, "pogosto ovira proces povezovanja," pravi dr. Klapow, saj ločeno življenje "postavlja ovire pred zmožnostjo para, da se globlje povežeta in oblikujeta stopnjo intimnosti, ki ju lahko dolgoročno obdrži skupaj."
Namen partnerstva je, da skozi skupno življenje rastemo in se razvijamo. Ko potrebujemo podporo, je partner vedno blizu. Vedno se lahko z njim pogovorimo in nam nudi potrebno bližino ter sodelovanje. Skupaj namreč zmoremo več, kot vsak sam zase.
Ločeno življenje pogosto lahko tudi povzroči težave z zaupanjem, saj vsaka oseba preživi veliko časa sama. "Fizična razdalja povzroči dodatne nesporazume in stalen pritisk ločenega življenja," pravi dr. Klapow. Da sploh ne omenjamo, kakšno je finančno breme, dodaja Coleman, saj je vzdrževanje ločenih gospodinjstev drago in zahteva veliko časa in energije.
Dr. Klapow ugotavlja, da bi morali tisti, ki razmišljajo o ločenem življenju, natančno preučiti razloge, zaradi katerih se zanimajo za tak stil odnosa: Ali je to zaradi logistike, kot je nasproten delovni urnik, da denimo ena oseba mora nenehno potovati? Ali pa zato, ker oba resnično verjameta, da bosta živela bolje narazen kot skupaj? "Čeprav ni nobenih pravil ali zakonov o tem, kako funkcionalno živite svoj odnos, se mora par, ki se odloči živeti ločeno, vprašati o samem namenu biti par," še pravi dr. Klapow.
Fizična razdalja povzroči čustveno razdaljo in namesto da bi se partnerja vedno bolj zbliževala in poglabljala odnos, lahko v ločenem načinu življenja prideta le do določene ravni intimnosti.
Dejstvo pa je, da se danes veliko ljudi boji bližine oz. bolečine. Običajno so v ozadju želje po ločenem načinu življenja skriva ogromno podzavestnih starih travm in ran. Bližina bi jih odprla. Ločeno življenje se tako zdi bolj "varno". Vendar lahko resnično zadovoljstvo v življenju dosežemo le, če se soočimo tudi z bolečino.
Vir: www.mic.com
Preberite si še podobne tematike:
- Kaj je največja preizkušnja v partnerskem odnosu? Odgovarja Matej Škufca
- ODPRTE ZVEZE: Želja po svobodi ali strah pred bolečino? (odgovarja Aleš Ernst)
Poglejte si tudi podkast "Zakaj nam odnosi ne uspejo?":
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
