STRAST pomeni, da sami ustvarimo to, zaradi česar trpimo. Vzrok temu so materialne in telesne želje (bhogavasana), ki se v nas podobno kot žareči plameni razplamtijo, mi pa z vsem mogočim (največkrat napačnim) to boleče žarišče poskušamo pogasiti.
Strast nas lahko popolnoma zaslepi in pokvari. V pozitivnem smislu je strast del življenja. Kot del nagona po ohranitvi vrste služi temu, da si pridobimo in ščitimo partnerstvo ter lastnino. Izraža se tudi kot veselje do življenja, vitalnost in ustvarjalna energija. Le iz strastne ljubezni do življenja nastanejo izjemna, genialna dela. Če pa pride do izraza njena sebična in neobrzdana plat, namesto ustvarjalno in ohranitveno deluje uničevalno.
Fanatizem in odvisnost sta v naši družbi močno razširjeni obliki strasti. Odvisnost je uničujoča v mnogih pogledih in ima več obrazov: prekomerno pitje in prehranjevanje, odvisnost od nikotina, alkohola in mamil, sla po denarju, lastnini, čutnih užitkih, moči in slavi. Fanatizem je prisoten tudi na mnogih področjih življenja: v veri in politiki; kot rasizem, nacionalizem, zavračanje drugih kultur.
Pozitiven izraz strasti je zavzemanje za dejavnosti v dobro vseh živih bitij – na primer varstvo narave, dobrodelno in človekoljubno delo, pa tudi umetniško ustvarjanje, raziskovanje, izobraževanje, šport, itd. Tako lahko strast postane aktivna in ustvarjalna sila ter močna motivacija našega duhovnega razvoja. Strast v pozitivnem smislu se kaže v idealizmu, navdušenju in trdni volji, ki so jo imeli in jo še vedno imajo mnogi za človeštvo pomembni znanstveniki, raziskovalci, dobrotniki in svetniki.
Vishwaguru Paramhans Maheshwarananda v knjigi Skrite moči v človeku
Celoten članek lahko preberete v tiskani Sensi februar/marec
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
