Starizem: o tem, zakaj je to najbolj neumen 'izem', kar jih je

8. 10. 2024 | N.Z.
Deli
Starizem: o tem, zakaj je to najbolj neumen 'izem', kar jih je (foto: profimedia)
profimedia

"Diskriminacija do tega, kar bomo sami enkrat v prihodnosti, je najbolj neumna diskriminacija, kar jih je."

Jordan Scott Birnbaum, strokovnjak za organizacijsko psihologijo in vedenjske znanosti, je za Psychology Today: "Starizem je najbolj neumen izem od vseh izmov."

Kaj je s tem mislil in kaj starizem sploh je?

"Starízem, staromrzništvo ali ageízem (izgovarjava ejdžízəm) pomeni stereotipiziranje in diskriminiranje starejših ljudi ali skupin na podlagi njihove starosti. To je lahko slučajno ali sistematično. Izraz je leta 1969 skoval Neil Robert Butler." - wikipedia

"Intelektualno gledano je rasizem objektivno neumen," pravi avtor, predavatelj in strokovnjak vedenjskih znanosti, ki ga najboljša podjetja najemajo, da jim pomaga izboljšati klimo delovnega okolja. "Prepričanje, da je mogoče vsako dovolj veliko skupino kategorizirati kot skupino z različnimi in univerzalnimi lastnostmi, ignorira tako znanstvene podatke kot življenjske izkušnje."

In nato nadaljuje: "Tisti, ki poskušajo z intelektualnimi argumenti podpirati rasizem, dokazujejo le, da ne razumejo statistike. Tisti, ki so rasisti 'kar tako, ker se jim tako zdi prav', pa zgolj pestujejo lažen občutek nekakšne večvrednosti."

Ko se ljudje močno trudijo ignorirati realnost, to počnejo, da bi zadovoljili čustvene potrebe. Logika tu ne igra nobene vloge, zato tudi ljudi ni mogoče pregovoriti, da bi stvari videli še s kakšnega drugega zornega kota. "Edino zdravilo proti predsodkom do neke skupine ljudi je biti prisiljen reševati težave s pripadniki prav teh diskriminiranih skupin."

Pa vendar so rasizem, seksizem in diskriminacija LGBTQ+ usmerjeni proti domnevnemu 'drugemu' (tako 'drugačnemu' od nas, da se zdi, da se morda ne bomo nikoli znašli v njihovih čevljih). "Ti predsodki so še vedno neumni in uničujoči, a so s psihološkega in evolucijskega vidika vsaj približno razumljivi," pojasni Birnbaum in doda: "Starizem pa je neumnost naslednje stopnje. Ker smo ta 'drugi' v tem primeru mi sami. In to ne prav tako daleč v prihodnosti."

Diskriminiramo sami sebe, ko smo najboljši

Najboljši prikaz nesmiselnosti starizma je njegova inherentna ironija. Sami sebe namreč slavimo v najslabšem trenutku v življenju in se diskriminiramo v najboljšem trenutku.

"Ko sem bil v svojih 20+, sem bil najboljša različica samega sebe." Tega (za nazaj) še nihče ni rekel in za to imamo dobre razloge.

Do polovice naših dvajsetih let naši možgani sploh še niso do konca razviti, metrike tega, kako srečni in produktivni smo v posamičnih starostnih obdobjih, pa so tudi zgovorne:

  • Ko so znanstveni merili občutke sreče in zadovoljstva, so ugotovili, da se ta glede na starost kaže v U krivulji. Dolgo dno te krivulje je obdobje, ko smo najbolj nesrečni, in to je, ne boste verjeli, prav med 20. in 50. letom. Za naša 20+ leta je dejansko značilno, da so najbolj nesrečna in da smo bili takrat najbolj oddaljeni od sreče, kar smo kdajkoli bili.
  • Kaj pa produktivnost? Vsem sentimentom in puhlicam navkljub smo ljudje v resnici najbolj produktivni potem, ko si naberemo že nekaj življenjskih izkušenj in znanja.

"Povprečna starost uspešnega ustanovitelja startupa je 45 let. Tridesetletni podjetnik ima manj možnosti za uspeh kot 59-letniki. Ideja, da imajo mladi kakršno koli prednost v poklicnem okolju, je dobesedna fantazija. Podjetniška izjemnost je med dvajsetletniki normalno porazdeljena. S tem mislim, da je le majhen odstotek njih izjemnih, večina pa ne."

Zakaj potem tako slavimo prav tisto obdobje v svojem življenju, ko smo dejansko najbolj nesrečni in najmanj učinkoviti, medtem ko diskriminiramo sebe ravno takrat, ko smo najsrečnejši in najučinkovitejši?

Birnbaum pravi, da za to obstajajo trije presenetljivo očitni odgovori:

  • Slavni športniki: Športni navdušenci živijo v 'svetu', kjer 35 let velja za prestaro. Ob tem pozabljajo, da profesionalni šport predstavlja zgolj majhen košček življenja. "Športniki pa nam povedo, da so pozneje v življenju postali veliko boljši ljudje in da so bolj verjetno uspeli tudi še v kakšnem drugem okolju. Vendar jih o tem ne slišimo govoriti, ker spremljamo samo aktualno športno dogajanje."
  • Slavni zvezdniki in estrada: Holivudski blišč se podobno poigra z našimi možgani in percepcijo, da šteje zgolj rosna fizična mladost, zaradi česar 'staro' vedno zamenja 'novo mlado'. "Stereotip ostaja navkljub dokazom, da je občinstvo pripravljeno sprejeti 'nove' talente iz vseh starostnih obdobij."
  • Korporativna kultura: Ker delovna leta pomenijo višjo plačo, so ljudje pogosto odpuščeni prav v trenutku, ko so na vrhuncu svoje poklicne moči, pri čemer se nato pripisana slabša kakovost dela opravičuje z nižjimi stroški mlajše zamenjave. "Na drugi strani pa študije vedno znova kažejo, da organizacije podcenjujejo spretnosti in znanje starejših delavcev. Če bi bili ti pravilno ocenjeni, bi jim njihove formule povedale nekaj povsem drugega."

Niso mladi tisti, ki so si izmislili starizem

Birnbaum za konec še poudari, niso mladi tisti, ki so si izmislili ali bi jih smeli kriviti starizem, čeravno je splošno sprejeto prepričanje prav takšno.

"To je seveda kapitalna neumnost. Mladi nimajo moči, da bi spremenili starizem. To lahko naredijo le stari. Vsakič, ko 50-letnik prosi za posebne privilegije, da bi lahko šel v korak z mladimi, postane to del starizma. In vsakič, ko starejši za svojo nezmožnost povezovanja z mlajšimi krivi razliko v letih in ne vidi lastne neustreznosti, naredi starizem še bolj stvaren," je jasen Birnbaum in dodaja: "A ne razumite me narobe. Tudi mladi so, kot vsi drugi, sposobni nesprejemljivega vedenja na delovnem mestu. Ampak to ni pomembno. Če kot odrasli ne moremo obvladati te zoprnosti z milino, humorjem in učinkovitostjo, je to naš problem."

Pravo vprašanje, na katerega si morajo odrasli odgovoriti, je: "Zakaj to počnemo drug drugemu?"

Odgovor na to vprašanje na žalost vključuje človeško naravo, status in strah, še pravi Birnbaum. "Kar pomeni, da je edina rešitev, da se o tem pogovarjamo, glasno in pogosto. Ljudje se veliko težje še naprej obnašajo neprimerno, ko jih na to opozorite."

Preberite si tudi: