Stili vzgoje se lahko zelo razlikujejo in vsak starš izbere tistega, ki mu je nekako naraven. Sčasoma ga nekateri poskušajo spremeniti, ko ugotovijo, da njihova izbira morda ni bila najboljša, spet drugi vztrajajo pri svojem, ne glede na vse.
Katera pa je tudi po mnenju stroke najslabša izbira stila vzgoje?
Ko vprašate katero koli skupino staršev, kateri starševski slog je najboljši, bo vsak imel svojo različico. Najverjetneje bo vsak imel svojo varianto znanega in poimenovanega stila in teorijo, kaj najbolje deluje. Ko pa vprašate, kateri stil je prepričljivo najslabši, bodo razlike veliko manjše, konsenz pa lažji. In če bi o tem vprašali še strokovnjaki, bi se ti verjetno strinjali. Najslabši vzgojni stil je namreč vzgoja, pri kateri morajo otroci hoditi naokoli 'kot po jajcih'.
V angleščini se temu slogu reče 'eggshell parenting', prosti prevod pa bi bil vzgojni stil 'hoje po jajcih'. Izposojen izraz postane bolj jasen, ko si pogledamo, kako je te vrste starševstvo videti v praksi.
Nedosledno in nepredvidljivo
Za starševski stil vzgoje 'hoje po jajcih' je značilno, da je vedenje staršev zelo nedosledno, nepredvidljivo in včasih preveč ostro ali eksplozivno.
Te vrste vzgojni stil večkrat poimenujejo tudi avtoritativno starševstvo, le da vključuje še nekatere druge vidike, ki niso prav nič dobri in koristni. Te vrste starševstvo je bilo še pred nekaj desetletji pri nas celo zelo pogosto, razširjeno in čislano.
V praksi je to videti nekako takole: en dan otrok ne poje kosila, zato deležen ogorčene kritike ali kazni, potem pa ga naslednji nekdo spet nadere, ker je prehitro jedel. Zaradi takšnih spreminjajočih se in samovoljnih pričakovanj ter ostrih reakcij na vsakršno vedenje, se bo otrok počutil, kot da ne more narediti ničesar prav.
Tudi sami se, ko se znajdemo v bližini nepredvidljivih in nestabilnih ljudi, včasih počutimo, kot da hodimo po jajcih. Nočemo razbiti teh pregovornih jajc in storiti nekaj narobe, po drugi strani pa jih je nemogoče ne zdrobiti, če hodimo po njih.
Enako je s starši, ki izvajajo ta stil vzgoje – ne glede na to, kaj otroci počnejo, se jim pogosto pripiše, da to delajo narobe, ali očita, da nimajo prav, ne glede na to, kaj izberejo.
Kako ljudje postanejo takšni starši?
Strokovnjaki na tem mestu svarijo pred neuranjenimi kritikami te vrste staršev. Večina njih namreč ne postane takšnih zato, ker bi si to resnično želeli ali je to njihova namera. Svoje nepredvidljivosti in nedoslednosti se neredko sploh ne zavedajo.
Starš, ki izvaja tovrstno starševstvo, je zelo verjetno oseba, ki je hitre jeze in ne zna najti zmernosti in ravnovesja v svojem čustvovanju. Takšni ljudje so pogosto reaktivni namesto proaktivni in pogosto potlačijo svoja čustva, kar neizogibno vodi v kasnejše eksplozije.
Pogosto gre tudi za prevzeti vzgojni vzorec in naučeno vedenje, ki izvira iz njihovega lastnega otroštva in torej zgolj ponavljajo napake lastnih staršev.
Za otroke je izjemno škodljivo
Eden najpogostejših učinkov, ki jih ima takšno starševstvo na otroka, je pretirana čuječnost, celo hipervigelantnost, poudarjajo strokovnjaki.
Ti otroci so zelo pogosto v stanju, imenovanem 'boj ali beg', ki se mu včasih ne moremo izogniti, vendar je pri teh otrocih to dejansko kronično stanje, ki traja in zato otrokom povzroča poseben stres. Stalna izpostavljenost takšnemu stresu lahko naredi otroka (ali kasneje odraslega) depresivnega, razdražljivega, morda se bo želel tudi izolirati od vseh.
Otroci, ki jih starši vzgajajo s takšnim načinom starševstva, hoje po jajcih, nenehno skenirajo svojo okolico in ljudi okoli sebe, da bi videli, kaj se bo zgodilo in kako naj se odzovejo, poudarjajo strokovnjaki. To jih sili, da se psihološko zaprejo vase, svet pa dojemajo skozi prizmo potencialnih groženj.
Znova zgradite zaupanje
Dobronamerni starši, ki se v te vrste škodljivi nepredvidljivosti ujamejo, bodo skušali to popraviti, še preden bo škoda prevelika.
Popravljanje te vrste vzpostavljenih toksičnih odnosov temelji na samozavedanju, iskrenem opravičilu in spremembi vedenja.
Začne se z opravičilom, ki mora postati sestavni del, ko se to vedenje ponavlja. "Pogovorite se z otrokom in ga poskušajte pripraviti do tega, da vam pove, kako se je počutil po vaši burni reakciji. Ključno je tudi, da iste napake ali vzorca ne ponavljate znova in znova – saj tako pokažemo, da naša opravičila v resnici ne pomenijo ničesar," še svetujejo strokovnjaki.
Povzeto po Fatherly.com, Miss 7 Mama in drugih virih.
Preberite si tudi:
- 4 tipi staršev: Kako vaš starševski slog vpliva na vašega otroka?
- To je najpogostejša napaka staršev pri vzgoji najstnikov: "Vse poslabša"