4 globoki citati Viktorja Frankla o iskanju smisla

Viktor Frankl je bil leta 1942 skupaj z družino – nosečo ženo Tilly, starši in bratom – z Dunaja izgnan najpre v 'geto', ki so ga na Češkoslovaškem vodili nacisti, nato pa v koncentracijska taborišča.

Ločen od svoje žene, oropan svoje identitete in vsakega občutka človeškosti je Frankl tri leta preživel v štirih različnih koncentracijskih taboriščih, vključno z Auschwitzem, zloglasnim taboriščem smrti na Poljskem. Tam je trpel vsakodnevno poniževanje, pomanjkanje in nasilje ter bil priča neštetim smrtim prijateljev in sozapornikov, ki so podlegli bolezni, lakoti in obupu.

Frankl je lastno preživetje pripisal metodi psihoanalize, ki jo je začel razvijati tekom svoje hude preizkušnje. Pristop, ki ga je poimenoval logoterapija ali 'terapija smisla', se osredotoča na prepričanje, da lahko ljudje premagajo tudi najhujše trpljenje in razočaranja življenja, če najdejo občutek smisla in namena.

Med intenzivnim in dolgotrajnim trpljenjem v taboriščih je bil Frankl prisiljen svojo teorijo postaviti na preizkušnjo. To mu je uspelo, ko se je trdno oprijel pomena, ki ga je našel v ljubezni do svoje žene in zadovoljstvu do svojega dela.

Ko je ob koncu druge svetovne vojne prišla osvoboditev, se je Frankl vrnil na Dunaj, kjer je izvedel, da so nacisti pomorili celotno njegovo družino, vključno z njegovo ljubljeno Tilly. Zatekel se je k svojemu delu in leta 1946 v nemščini anonimno objavil 'Psihologove izkušnje v koncentracijskem taborišču', ki je bila kasneje prevedena v angleščino in ponovno objavljena kot 'Človekovo iskanje smisla'.

Knjiga je bila nato prodana v več kot 16 milijonih izvodov v 50 jezikih in velja za eno najvplivnejših knjig 20. stoletja.

5 citatov Viktorja Frankla (z razlagami)

• 1. "Kar človek dejansko potrebuje, ni stanje brez napetosti, temveč stremljenje in boj za nek cilj, ki ga je vreden."

Kot študent in mladi praktik je Frankl študiral pri vodilnih dunajskih psiholoških umih, predvsem pri Sigmundu Freudu in Alfredu Adlerju. Vendar je Frankl postal razočaran nad psihološkimi modeli, ki so bili osredotočeni na notranje nevroze, kot je Freudova obsedenost z libidom ali Adlerjev kompleks manjvrednosti.

"Frankl je rekel, da te teorije opisujejo človeka, kot bi ta bil osamljen otok, ki ga zanima samo 'Kako se počutim?' in ignorirajo najpomembnejša vprašanja: 'Zakaj sem tukaj in kakšen je moj namen?'" ve povedati Alexander Batthyány, direktor Inštituta Viktorja Frankla na Dunaju. "Ko poznamo odgovore na ta vprašanja, se reši veliko drugih težav."

Ko Frankl pravi, da človek ne potrebuje 'stanja brez napetosti', sporoča, da cilj življenja ni doseči srečo ali udobje, kar je pogosto v središču današnje kulture 'samopomoči' in 'samoizboljševanja'. "Glavna motivacija za življenje je iskanje smisla," je zapisal Frankl.

Cilj je ugotoviti, kako živeti tako, da to daje namen in pomen obstoju, pogosto s služenjem ali žrtvovanjem lastnih želja v korist drugih.

• 2. "Na nek način trpljenje preneha biti trpljenje v trenutku, ko najde smisel, kot je pomen žrtve."

Ko so Frankla prvič pripeljali v taborišča, je v plašču nosil nedokončan rokopis za knjigo o logoterapiji. Rokopis, tako kot vsa njegova osebna lastnina, so mu vzeli in uničili.

V svoji knjigi je Frankl opisal, kako je sredi svojega mučnega bivanja v taboriščih zaposloval svoj um z mislimi na svojo ženo Tilly in z nalogo, da se spomni kar največ iz svojih beležk za knjigo, stran za stranjo, poglavje za poglavje.

Njegov 'zakaj ostati živ', je bil dvojen: znova videti svojo Tilly in dokončati knjigo. To je bil smisel, ki ga je Frankl potreboval za preživetje.

V logoterapiji poskuša psiholog pomagati svojim pacientom prepoznati svoj namen, tudi sredi velikega trpljenja ali žalosti.

• 3. "Nihče ne bi smel soditi, če se pred tem pošteno ne vpraša, ali ne bi v podobni situaciji ravnal enako."

Frankl je bil odkrit kritik koncepta 'kolektivne krivde', ki pravi, da je celotno nemško ali avstrijsko ljudstvo krivo za zločine, ki jih je zagrešil nacistični režim.

Ker je Frankl verjel v svobodo in odgovornost posameznikov, je verjel, da so krivi in ​​si zaslužijo kazen samo tisti, ki so neposredno sodelovali pri zločinih.

"Ne gre za to, da je Frankl prišel iz taborišč, pripravljen vse odpustiti in pozabiti," pravi Batthyány, "je pa potegnil močno ločnico med krivdo in odgovornostjo."

Zgornji citat izhaja iz knjige 'Človekovo iskanje smisla', v kateri Frankl odkrito spregovori tudi o svojih sojetnikih, ki so 'zatajili' ali se dogovarjali s pazniki, da bi si tako zagotovili lastno preživetje.

Ljudje v obupnih situacijah počnejo obupne stvari. 

• 4. "Nihče se ne more v celoti zavedati bistva drugega človeka, če ga ne ljubi."

Frankl je učil, da je vsak človek edinstven in nenadomestljiv. Logoterapija za razliko od drugih psiholoških smeri priznava obstoj duše, resničnega bistva posameznika, ki obstaja onkraj telesa in uma.

V duši vsakega človeka se skriva njegova edinstvena narava in neizkoriščen potencial. Cilj terapevta, pa tudi prijateljev ali družinskih članov, je pomagati drugim uresničiti njihov polni potencial.

In ključ do te uresničitve je za Frankla ljubezen.

"Obstaja pregovor Dostojevskega: 'Ljubiti nekoga pomeni videti njo ali njega takšnega, kot ga je ustvarl Bog'," pravi Batthyány. "Ljubezen pomeni povezovanje na takšni ravni, da zares vidite v dušo drugega. Ne vidite le skupine, ki ji on ali ona pripadata - njihove vere, narodnosti ali politične pripadnosti. To, kar vidite, je nekaj, kar daleč presega vse te pogojenosti."

Ker je Frankl verjel v svobodno voljo, je verjel, da se lahko vsak spremeni. Batthyány pravi, da je Frankl vzdrževal dolgo korespondenco z nekim zanikalcem holokavsta v upanju, da ga bo prepričal, da so grozote, ki jih je doživel in jim je bil priča na lastne oči, res resnične. "Da bi Frankl videl potencialno dobro v tem človeku, je bila potrebna višja stopnja ljubezni, kot je zmožna večina od nas."

Povzeto po pisanju How Stuff Works.

Preberite si tudi:

• 4 citati Carla Junga o samozavedanju za avtentično življenje
• Jungovska psihoterapija: učinkovita, ker resnično naslavlja vzroke
• Viktor E. Frankl: "V življenju lahko izgubite vse – razen ene stvari"

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj