Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov

11. 10. 2023 | Ana Vehovar
Deli
Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov (foto: Sensa)
Sensa

"To so zgodbe, ki nas kot narod naredijo močne, samozavestne in radostne. Če bomo ovrednotili svoje zgodbe, bomo lahko stali in obstali," pove pater Karel Gržan, medtem ko smo raziskovali Jurklošter, kjer se prepletajo močne zgodbe, ki so jih spletle korenine slovenske duše. 

Vabljeni, da odkrijete Jurklošter, ki sta ga v posebnem Sensa intervjuju raziskovala pater Karel Gržan in Ana Vehovar. Z namenom, da se vsaj malo bolj zavemo, kdo Slovenci sploh smo, kdo so bili naši predniki, kaj vse nosimo v sebi in kaj vse skriva ta prostor, v katerem živimo.

Ogledali smo si kartuzijo Jurklošter in spoznali eno največjih slovenskih ljubezenskih zgodb o Frederiku in Veroniki.

V drugem delu pa smo se odpravili v tisočletja daljno slovensko preteklost. Sprehodili smo se po Orionovi poti in si ogledali megalitske ostaline prastarih svetih območji, ki jih je odkril pater Karel. Na poti pa je Karel podelil tudi modre nasvete za medsebojne odnose in življenje. 

Prijeten ogled!

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

Friderik in Veronika

"Zgodba o Frideriku in Veroniki je zgodba o ljubezni. Odkriva pot čiste predanosti in ljubezni, ki je močnejša od smrti. Prav v Jurkloštru se razreši uganka, kje se je Veronika Deseniška, prva ženska obtožena čarovništva na Slovenskem, skrivala med leti 1422 in 1425," pove Karel, ki je v kartuziji odkril prostor njene grobnice. "99,9 odstotna verjetnost je, da smo našli podstavek grobnice Veronike Deseniške. To je bil včasih res Tadž Mahal, vendar so to potem kasneje zanemarili. Še vedno bi lahko naredili iz tega veličasten prostor.

Marsikje bi izkoristili tak prostor kot pomnik za tiste, ki se imajo radi, tiste, ki želijo posvetiti svojo ljubezen ob takšni zgodbi. Žal je sedaj tako, kot je, če bi vrednotili to zgodbo, bi bilo vse dano na pravo mesto, s pravim poudarkom in predvsem z veliko spoštljivostjo do te izjemne uspešnice ljubezni. Shakespeare si je izmislil zgodbo, mi pa imamo svojo resnično zgodbo. Kapital, ki ga je vredno izkoristiti."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

O odnosih

Zgodba o Veroniki Deseniški nas navdihne, da razmislimo o partnerskih odnosih: "Na odnose bi nas morali pripraviti. Prva faza zaljubljenosti je takrat, ko dva nekaj pritegne v odnose. Vendar v odnose vstopamo, kot sam pravim, s svojim kufrčkom. Na nezavedni ravni zaznaš, da je oseba dobra priložnost, da boš tisto, kar je nerazrešeno, odreševal v ljubezni. Ampak da boš lahko to breme, s katerim si zaznamovan, odreševal, moraš poznati določene zakonitosti. Drugače lahko hitro pride do konfliktov. Še posebej, če odnos idealiziramo.

Ampak za rast v odnosu, za dogajanje v odnosu, potrebujemo tudi krize, ko dva drug drugemu odpirata svojo resničnost. Odpirata pa jo na način, da si sporočata (to pomeni povzročata), kaj je tisto, kar nosita v sebi, kar sta v odnos prinesla. To pa je lahko neprijetno. Še posebej, če si idealiziral odnos, se moraš takrat soočiti s krizo, z realnostjo odnosa. To bi nam moral nekdo povedati...", poudarja Karel, ko beseda nanese na odnose. 

"Ljubezen vodi dva po skupnih poteh, kjer so vzponi in padci. V dogajanju v realnosti smo vedno razpeti med dobro in hudo. Ampak da tak odnos zmoremo, je potrebno poznati določene zakonitosti."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

Karel o sreči

"Ko odpreš srce nekomu, ki je v stiski, pa četudi je to cvet, lahko gospa sreča stopi vate. Tisti, ki mislijo samo nase in ne odgovorijo na klic ljubezni, so težko srečni. Ne moremo rešiti vsega sveta, lahko pa odpremo srce tistemu, kar nas pokliče."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

O ostalinah megalitov in starih svetiščih

Med sprehajanjem po poteh, kjer je Karel odkril megalitska svetišča, razloži: "Najprej sem našel središčni del, tri griče, ki so povezani z zidovjem, torej Orionov pas. Kjer se stika nebesni del trikotnika z zemeljskim, je orionov pas. Kjer je stičišče, je svetišče. Pomislil sem, kaj če ne gre samo za Orionov pas, kaj če je tukaj ogromno arheološko področje?

Potem sem dvomil: "Pa saj pri nas nič ne more biti, mi smo bogi, mali, mi zatajimo svoje zgodbe..." Nato pa so mi ljudje pokazali ozvezdje Bika, ki še vedno stoji v celoti tako na zemlji kot na nebu. To zidovje nima nobene profane razlage. Takrat sem si moral priznati, da tudi pri nas obstaja kultura velikih kamnov, megalitov. Potem se je širilo naprej. Kar je prikazano v knjigi Zvezdne poti, je plod dvajsetletnega raziskovanja."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

Kako daleč sežejo slovenske korenine? 

Na to vprašanje odgovarja suvereno: "Genetika pravi, da ni bilo bistvenih preselitev tisočletja nazaj. Res je, da so bili posamezni vstopi v ta naš prostor, ki pa so dejansko samo plemenitili našo staroselsko kri. V to sm trdno prepričan in to dokazuje tudi genetika."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

O novi dobi

Karel pogosto omeni, da se človeštvo sedaj prebuja: "Srečujem mnoge čarobnice. Včasih se šalim, da je moja firma pomagala, da so sežigali čarovnice. Zdaj pa kakor iz pepela vstajajo in so čarobnice. Kelti so pravili, da so fantje bili naprej možje, bojevniki in nato modreci. Ženske pa so bile dekleta, žene in potem babe. Baba je bila najbolj časten izraz za ženske, ki so prebujevale.

Kelti so pravili, da je Bog dal moškemu moč in meč, ženski pa srce in intuicijo. Ženska je znala pritegovati moško moč in bojevitost h konstruktivnosti. Danes imajo prebujene ženske, ki vstajajo kakor feniks iz pepela, veliko poslanstvo. Brez ženske srčnosti in intuicije bo civilizacija zašla v usodno slepo ulico."

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

O krščanstvu

Na vprašanje, kako kot pater gleda na odgovornost krščanstva, ki je doprineslo k temu, da je marsikaj skozi zgodovino utonilo v pozabo, odgovarja: "Zame ni dovolj, da se cerkev samo opraviči staroselcem. Samo opravičiti se ni dovolj. Potrebno je podpihati v žerjavico in obuditi tisto, kar je bilo zadušeno. Kar še vedno tli, je potrebno obuditi in pomagati k sožitju. Cerkev ne sme delovati v smeri globalizacije "ena vera". Ne, tudi v krščanstvu govorimo o sveti trojici.

Karel Gržan: Kdo Slovenci sploh smo? Raziskovanje Jurkloštra in megalitov
Sensa

Kdaj bomo mi božanski? Ko bomo znali v raznolikosti drug drugega bogatiti. Ta koncept raznolikosti je bil zadušen tudi pri nas ob prihodu krščanstva. Vendar vstopamo v obdobje, ko resnica vstopa na plano, ko se ne da več goljufati. Lahko se veselimo tega in ne ponavljamo več starih, morečih, dušečih in krivičnih vzorcev." 

O tehnologiji

Proti koncu Karel komentira še poplavo današnje tehnologije: "Nazaj bomo morali k prvinskosti, ko bo človek ozavestil, da je sam zvezdno bitje, da je usodno povezan med nebom in zemljo in ko bo videl, da je glede tehnologije dovolj samo dovolj in ne preveč. Mi moramo vzpostaviti žive in srčne povezave med seboj z vsem, kar nas obdaja. Tehnologijo pa koristimo samo kolikor nam pri tem pomaga, ne pa kolikor nas od te prvinske srčne in kozmične povezanosti oddaljuje in odtujuje." 

... Za več pa si poglejte video: 

Ideja in vodenje: Ana Vehovar

Glasba: Janja Brlec (citre), janjabrlec.si

Zahvala: YOUMA Beauty studio