Dr. Vesna Mirt v oddaji Sensa pogovori: "Travme se prenašajo iz roda v rod, vse dokler se nekdo ne odloči, da jih prekine." (video)

V novi oddaji Sensa pogovori smo gostili psihologinjo in psihoterapevtko dr. Vesno Mirt. Spraševali smo se, ali naše življenje res poganjajo travme? Ali v življenje privlačimo partnerje s podobnimi ranami? Je mogoče, da bolečine tudi podedujemo od prednikov? Kako izstopiti iz začaranega kroga? 

Dr. Vesna Mirt v oddaji Sensa pogovori: "Travme se prenašajo iz roda v rod, vse dokler se nekdo ne odloči, da jih prekine." (video) (foto: sensa.si) sensa.si
21. 7. 2021

ODDAJO SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ:

Tokratni pogovor je vodila Ana Vehovar, urednica sensa.si.. Spraševali pa smo se, ali naše življenje res poganjajo travme? Govorili smo tudi o tistih starih travmah, ki se dedujejo že kdo ve koliko časa iz roda v rod, pa se njihovih posledic v svojem življenju sploh ne zavedmo oz. ne razumemo, da nekatere naše težave izvirajo iz starih zgodb, ki sežejo dlje od našega obstoja.

Govorili smo, kako so s tem povezane razne depresije, tesnobe, anksioznosti, panični napadi, zdravstvene težave in težave v odnosih.

Spregovorili pa smo tudi o čustvenih stiskah in kako se izvleči iz njih. Predvsem pa o stiskah, ki jih doživljajo duhovni iskalci. To niso stiske, ki bi jih doživljali zato, ker bi bežali pred seboj ali pred delom na sebi. Ne, to so stiske, ki jih doživijo tisti, ki se poglabljajo vase in se soočajo s svojimi pozabljenimi in globokimi ranami, vendar jim ob tem postane zelo težko...

Odgovore na vsa vprašanja nam je osvetlila dr. Vesna Mirt, psihologinja, psihoterapevtka, supervizorka in predavateljica, ki svoje delo z veseljem opravlja že več kot 10 let. Trenutno je asistentka na Fakulteti Sigmunda Freuda v Ljubljani in sodeluje s Študijsko-raziskovalnim centrom za družino. 

DR. VESNA MIRT V ODDAJI: 

"Če zaznavamo, da je v našem življenju veliko strahu, jeze, sramu ali krivde... je to opozorilo, da se ustavimo in pogledamo, kaj se dogaja. 

Stara definicija tramve je bila, da gre za neke intenzivne in grozne dogodke, kot so vojne, nasilje, spolne zlorabe, umori... V zadnjem času pa se je ta definicija precej razširila, saj so ugotovili, da tudi manj intenzivni dogodki lahko povzročijo travmatičen odziv. Travma namreč ni nekaj, kar se nam zgodi, travma je nekaj, kar se zgodi v meni v odzivu na to, kar se mi je zgodilo. Na neko situacijo se lahko denimo ena oseba odzove čisto v redu, druga oseba pa se bo na isto situacijo  odzvala tako, da ne bo več mogla spati, slabo se bo počutila, koncentracija ji bo padla... in bo imela znake, da določenega dogodka ni uspela sprocesirati. Travma je zato zelo širok pojem.

Travma je lahko operacija, bolezen, lahko pa se razvije tudi že v maternici... Če ja mama, ki nosi otroka, pod stresom, to zagotovo vpliva na to, kako se plod razvija.

Travma so lahko stalni prepiri staršev, do tega, da ni pravega stika in uglašenosti staršev na otroka, da ga ne zmorejo slišati in mu priti nasproti oz. prihajajo do njega s svojimi lastnimi stiskami. Ali pa naredijo otroka nehote za čustvenega partnerja.

Starši nas imajo radi, sigurno pa idealnega starševstva ni. Zato je vredno pogledati, kakšne posledice nosimo v našem sistemu, v našem telesu in v psihi. Travme nas zaprejo in zakrčijo tako, da se ne moremo odzivati iz svoje pristnosti. So torej blokade, ki nam omejujejo pristnost. Potrebno se jih je zavedati in jih počasi spustiti.

Sama sem po izobrazbi zakonska in družinska terapevtka, in v svojem delu zelo dobro vidimo, kako se travme tudi prenašajo iz generacije na generacijo. Medgeneracijske travme so znanstveno dokazano dejstvo. Stvari, ki so se dogajale dve generacije nazaj, imajo še vedno vpliv na vnukih ali celo še naprej... Prenašajo se vse dokler se nekdo ne odloči, da jih prekine."

Napovednik: