2. teden: Kako ravnati s škodljivimi prepričanji?

26. 4. 2021
Deli
2. teden: Kako ravnati s škodljivimi prepričanji? (foto: pixabay)
pixabay

Z izražanjem mnenj kažemo, na katerih vrednotah temeljimo in iz katerih prepričanj se odzivamo. Katera nam škodijo in kako okrepiti vire moči (samozavest, samospoštovanje in samozaupanje)?

9-TEDENSKI SEMINAR Z MAJO MEGLA: SMEMO BITI SREČNI

Prijazen pozdrav vsem, s katerimi smo se povezali na seminarju o sreči.

V prvem delu smo osvetlili moteča, neprijetna, negativna čustva.

Če ste zamudili, si 1. del lahko ogledate TUKAJ. 

Ste jih v preteklem tednu opazovali in pustili, da pridejo in odidejo kot oblaki na nebu? Ste si dopustili občutiti to razbremenitev in svobodo? 

Ste jih lahko občutili v sebi, vendar ne dopustili, da vas preplavijo in obvladujejo? Ste jim prisluhnili in si dopustili videti, na kaj vas opozarjajo in h kakšnim spremembam prigovarjajo?

Živimo v čudnih časih apatije in strahu. Ne dopustite, da vam določata vsakdan. Bodite ustvarjalni  in delajte stvari, ki vas radostijo.

V drugem delu seminarja se bomo posvetili mnenjem in prepričanjem. Zakaj? Naša mnenja in življenja so sad naših prepričanj. Ali drugače: prepričanja so gorivo, ki določajo našo zmožnost ustvarjanja takšnega življenja, kot si ga želimo. Dobro jih je spoznati in krepiti vire moči.

Z izražanjem mnenj kažemo, na katerih vrednotah temeljimo, iz katerih prepričanj se odzivamo, kakšne so naša čustvena in socialna inteligenca ter osebnostna zrelost. Mnenja odstirajo naše interpretacije sveta: kako si pojasnjujemo odnose, družbo, situacije, razmere.

Mnenja, ki jih izrekamo, nastajajo iz prepričanj, ki so lahko zavedna ali nezavedna.

Nekatere zaznamo, druga ne. V obeh primerih z njimi oblikujemo sodbe o sebi, družbi in svetu. Tistih, ki so škodljiva in samouničevalna, pogosto še opazimo ne.

Poglejmo nekaj škodljivih prepričanj.

'Nisem sposoben in ne bom zmogel.’ –  Tisti, ki neprestano vrti v svoji glavi to škodljivo prepričanje, se ohromi, še preden stori prvi korak. Obstane na mestu, se ne premakne in niti ne poskusi uresničiti svojih sanj.

'Vsi ljudje so sebični.' –  Vsi smo kdaj sebični, a to ne pomeni, da nismo zmožni izraziti sočutja in dati ljubezni. S tem škodljivim prepričanjem se lahko v strahu, da nas ne izkoristijo, pred ljudmi umaknemo v najbolj oddaljeno jamo na planini ali pa ravnamo drugače: ko naletimo na škodljivo sebičnost, preprosto drugim postavimo mejo. Jasno izrečemo ‘ne’.

‘Za ljubezen se je treba boriti.’ – Ljubezen ni nekaj, za kar se borimo. Ali je ali je pa ni. Kadar se zanjo borimo, izsiljujemo naklonjenost pri nekom, ki je nima, je ne zmore ali pa preprosto ni za nas primeren partner/ka ali prijatelj/ica. Ljubezni ne moremo izsiliti, lahko pa jo živimo. Je udejanjena podpora, skrb, nežnost, toplina, sprejemanje, varnost, iskrenost, odkritost, poštenost, resnica, zaupanje .To ni kemija teles in delovanje feromonov, ki nam sprožajo spolno slo in erotično strast. Kdor resnično ljubi in je zmožen ljubiti, bo zaradi svoje ljubezni do drugega poskrbel, da se bo ta počutil sprejetega, varnega in ljubljenega. To ni nekaj, za kar se borimo. Je vonj in okus ljubezni. Je izraz ljubezni same.

'Z ljubeznijo jo/ga bom spremenil/a.’ ‘Za ljubezen se žrvuje.’ – Neljubljeni otroci pogosto razvijejo naravnanost oziroma prepričanje, da lahko čustveno praznino oz. primanjkljaje drugega zapolnijo s svojo ljubeznijo, skrbjo in prizadevanjem. Žrtvovanje za bližnje in razdajanje za ljubezen je eden od bolj škodljivih psiholoških vzorcev. Žal ljubezen, pozornost in skrb nikogar ne preobrazijo in ne spremenijo. Spremenite in preobrazite lahko le sebe! Drugi se spremeni takrat, ko v njem dozorijo zavedanje, odločitev za spremembo in notranja moč zanjo.

‘Nisem vreden/a.’ – Če so v otroštvu zasejana semena nevrednosti, iz globin podzavesti v odraslosti prigovarjajo tihi glasovi, ki smo jih nekdaj kot otroci prepogosto poslušali: da so drugi pomembnejši, da znajo bolje, vedo bolje, rešujejo bolje, se odločajo bolje, izbirajo bolje, mislijo bolje. Živimo, kot da nismo vredni sreče, toplih prijateljstev, izpolnjujočih partnerstev, zadovoljujoče službe, celo radosti ne in blaginje. Ker jih nismo vredni, ne moremo nanje upati in si zanje prizadevati. In ko plaho vstopijo v naše življenje, jih lahko uničimo, sabotiramo, odženemo. 

Navedli smo le nekaj primerov. V ostale zagrizite sami. Pripravite si list papirja in si nanj zabeležite svoja škodljiva prepričanja: 'sem nevreden/na ljubezni', 'sem neumen/na', 'nisem dovolj dober/ra', 'sem slab človek', 'nisem sposoben/na', ‘ne zmorem’, ‘sem grd/a’, ‘le kdo me bo maral’, idr.

Naša prepričanja o sebi vplivajo na naše vedênje. So ta, ki nam mečejo polena pod noge, ki nas streljajo v koleno, ki nas zadržujejo in dušijo pod vodo. Preprečujejo nam, da bi stopili proti tistemu, kar želimo in za kar smo sposobni, ter to tudi dosegli.

Negativna prepričanja raztopimo, ko krepimo pozitivno naravnanost s tem, da razvijamo ‘trojni S’:  samozavest, samospoštovanje, samozaupanje.

Samozavest

Samozavest  je lastnost človeka, ki ve, kdo je in kam je namenjen. Ve, kaj so njegove moči in talenti, kaj so njegovi darovi, kakšne so njegove vrednote in pravice, kaj v življenju ne želi in kaj sme. 'Sme' ne zato, ker bi nekdo popisoval njegove grehe, temveč zato, ker zna oceniti, kaj mu koristi in kaj škodi, kaj ga podpira in kaj zavira.

Tisti, ki se zaveda sebe in svoje narave, svojih darov in talentov, ne bo hodil po svetu kot kisla limona. Ker se zaveda notranjih moči, ne bo iskal zunanjih. Ker ne bo odločujoče zunanje (temveč notranje), se na zunanje tudi ne bo zanašal. Ne bo podvržen učinkom hvale in graje, ki povzdigneta do nebes in sklestita v pekel, četudi bo znal hvalo sprejeti in v njej uživati. Ko se zavedamo sebe, občutimo vrelec življenja, ki živi in diha skozi nas. Smo 'utelešenja življenja'. Povsem enako se pretaka skozi vsakogar. Zakaj bi bilo potem pomembnejše, kaj drugi mislijo in ne vi?

Samozavest prinaša večje občutenje sreče. Če ste prepričani o svojih sposobnostih, lažje dosežete uspeh. Zaradi svojih uspehov ste zadovoljni, veseli in zato bolj energični. To vas motivira za nadaljnje korake. Če na poti do cilja dvomite, se kritizirate, si ne zaupate, s takšnim odnosom sami sebi ustvarjate prepreke in zastoje. Vzpon do cilja ni pravljično plezanje do zmage brez ovir. Marsikatero prepreko je treba premagati. A ne postavljajte pregrad samim sebi, ker si ne zaupate in se ne podpirate.

Samospoštovanje

Spoštovanje samega sebe je odvisno od podobe o sebi (samopodobe). Pri spoštovanju gre za našo predstavo o nas samih: kako doživljamo sebe zavestno ali nezavedno, kako se cenimo in vrednotimo.

Gotovo poznate psihološke motnje, ko se prelepe, vitke ženske doživljajo kot grde in debele, se stradajo ali pretirano ličijo, operirajo in popravljajo. Njihova podoba o sebi nima prav nič opraviti z realnostjo njihove (ne)privlačnosti. So lahko prelepe, a sebe vidijo kot grde. To je slaba samopodoba.

Samospoštovanje je zgodba, ki smo jo ustvarili o sebi. Gre za našo povsem subjektivno zaznavo, za zadovoljstvo s seboj, za vrednotenje sebe in tudi za zmožnost, v kolikšni meri se sprejemamo takšne, kot smo. Gre torej za vrednostni vidik odnosa do sebe, za pozitivno ali negativno stališče o sebi (sem ali nisem vreden, sem ali nisem sposoben, zmorem ali ne zmorem idr.).

Samospoštovanje je torej gotovost, prepričanje, zavedanje, da si zaslužimo srečo, ljubezen in uspeh! Prav vsak! Odraža občutenje lastne vrednosti, smisla, enkratnosti in usposobljenosti za življenje. Ko gremo v življenju skozi vzpone in padce, smo sposobni – če imamo samospoštovanje – poiskati tudi podporo in pomoč, ker vemo, da smo vredni pomoči in podpore.

Samozaupanje

Če se zavedamo svojih darov (samozavedanje) in vemo, da jih imamo pravico razviti in izraziti (samospoštovanje), potrebujemo še zaupanje, da smo tega sposobni. Gre za zaupanje samemu sebi.

Zaupati sebi ne pomeni, da poznate odgovore na vsa vprašanja. Tudi ne zagotavlja, da boste vedno sprejeli pravo odločitev. Sprejeli bomo najboljšo odločitev, kot jo v danih razmerah lahko.

Zaupati sebi pomeni, da smo si sposobni prisluhniti in se slišati. Ker zaupamo sebi, vemo, da bomo do sebe prijazni in spoštljivi ne glede na rezultate svojih naporov, prizadevanj, dejanj. Samozaupanje krepi občutek sprejetosti in varnosti, podprtosti in ljubljenosti.

Zaupati sebi pomeni zaupati ljubezni, ki jo imamo v sebi: ta nas ne bo kaznovala, če naredimo napake. Iz napak se učimo, dobivamo izkušnje, naj bodo prijetne ali neprijetne. Ker si zaupamo in smo do sebe ljubeči in spoštljivi, se lahko podamo v življenjske dogodivščine in preizkušnje brez strahu, da bi bili kaznovani. Samozaupanje odpira prostor ljubezni in sprejemanju sebe v vseh vidikih svoje osebe, plemenitih in svetlih kot tudi tistih bolj sivih in senčnih. 

Nekaj vodil: kako okrepiti ‘trojni S’?

Prvi korak: spoznajte svoja prepričanja o sebi in svetu. Ujeli jih boste v tihih notranjih samogovorih. Bodite pozorni, kako se pogovarjate s seboj, kako komentirate svoje delo in svoje rezultate, kako jih vrednotite in kako ocenjujete odnose z drugimi. Misli o sebi so kot hrana. Lahko je hranilna ali pa nas zastruplja. Seznanite se s svojimi notranjimi glasovi. Vas podpirajo ali rušijo? Kaj vam prigovarjajo? Je to, kar trdijo resnica?

Drugi korak: negativnim sodbam recite STOP. Ne dovolim! Nadomestite jih s pozitivnimi, a resničnimi. Ponavljajte in ponavljajte in ponavljajte. Možgani potrebujejo ponavljanje. S ponavljanjem utrjujejo nove nevronske povezave (dojemanje sebe in sveta). Bodite vztrajni. Počasi boste začeli raztapljati poguben učinek negativnih sodb in prepričanj.

Tretji korak: poznate svoje talente, darove in moči, svoje dobre lastnosti? To so prvi koraki na poti samozavedanja. Jih lahko brez obotavljanja izstrelite vsaj deset? Če jih ne, je tovrstni spisek vaša prva domača naloga. Če imate težave, zaprosite prijatelje. Z veseljem se bodo odzvali. Povprašajte jih, zakaj vas imajo radi. Kaj vidijo v vas dobrega? Kaj cenijo in spoštujejo?

Krepite samozavest, samospoštovanje in samozaupanje. Do naslednjega srečanja.

Maja Megla

Več v knjigi Smem biti to, kar sem, naročite jo lahko TUKAJ. 

majamegla.si

Iz knjige: 

Samozavest

Samozavest prežema naše misli, občutke in dejanja. V globinah naših notranjih samogovorov si v svojih mislih lahko zaupamo, se podpiramo, si vlivamo pogum in dajemo vzpodbude. Lahko pa po sebi udrihamo: 'ti teslo', 'kreten', 'popolnoma si zamočil', 'to je pa res trapasto', 'joj, je to zanič', 'tega ne zmoreš', 'to je izven tvojega dometa', 'nesposoben si' ipd. Drugi naše sodbe slišijo, ko jih nevede izgovorimo ('joj, sem kreten'). In četudi jih ne, se odrazijo v naših dejanjih in odločitvah. Vidijo se na naših obrazih, v govorici telesa in izbiri življenjskih korakov.

Samospoštovanje

Če se ocenjujemo kot slabe, ne moremo do sebe razviti spoštovanja, nizko samospoštovanje pa je eden od osrednjih vzrokov naših težav in nezadovoljstva. Tisti, ki imajo razvito samospoštovanje (ker imajo pozitivno oceno o sebi in svoji vrednosti), se zavedajo svojih darov, jih prepoznajo in tudi vedo, da niso samoumevni, da jih nima vsakdo, da so v njihovi osebi unikatno odbrani ter zliti v edinstven amalgam. Če se zavedamo te enkratnosti, svojih talentov in darov, jih bomo znali ceniti, spoštovati, gojiti, razvijati in uporabljati! In ko razvijemo spoštovanje do sebe, ga lahko tudi do drugih.

Samozaupanje

Ko zaupamo sebi, smo neodvisni. Razmišljamo svobodno in se ne prilagajamo mnenju avtoritet ali množice. Zaupamo svojim instinktom in racionalni presoji. Zadovoljni smo takšni, kot smo, unikatni, samosvoji, edinstveni, nepopolni. Prizadevamo si za svoje lastne cilje. Svoje težave lahko sami rešujemo in odločitve sami sprejemamo. S sabo smo zadovoljni in uživamo v svoji družbi. Sprejemamo se takšne, kot smo. Smo sami sebi najboljši prijatelj. 

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez