Bistvo gestalt terapije je ponuditi posamezniku možnost, da ozavesti in sprejme svoje izkušnje, ne da bi izgubljal nadzor z obtoževanjem drugih in tako ostal žrtev minulega.
Gestalt terapija je oblika psihoterapije, ki se osredotoča na človekovo sedanje življenje in se ne poglablja v njegove pretekle izkušnje. Ta oblika terapije poudarja pomen razumevanja konteksta posameznikovega življenja pri obravnavi izzivov, s katerimi se soočajo. Vključuje tudi prevzemanje odgovornosti namesto obtoževanja.
Pomen besede GESTALT je nekaj, kar je sestavljeno iz več delov, hkrati je ta celota več kot le vsota teh delov.
V tej posebni teoriji svetovanja je poudarek na zaznavanju. Gestalt terapija posveča pozornost temu, kako dajemo pomen in osmišljamo svoj svet in svoje izkušnje.
Zgodovina gestalt terapije
Gestalt terapijo je razvil nemški psihiater, psihoanalitik in psihoterapevt Fritz Perls s pomočjo svoje tedanje žene Laure Perls in jo v 40. letih 20. stoletja predstavil kot alternativo tradicionalni psihoanalizi.
Fritz in Laura sta se izobraževala na področju psihoanalize in gestalt psihologije. Skupaj z drugimi, kot je bil Paul Goodman, sta si prizadevala za razvoj humanističnega sloga terapije. Z drugimi besedami, pristop je bil osredotočen na osebo in edinstvenost njenih izkušenj.
Stebri gestalt terapije
Pri gestalt terapiji se pojavljajo številne načelne ideje, od zaznavanja do samozavedanja.
1. Izkušnje vplivajo na zaznavanje
Pri tem na klienta osredotočenem pristopu terapije gestalt terapevt razume, da nihče ne more biti popolnoma objektiven in da na nas vplivajo naše okolje in izkušnje. Terapevt, ki je usposobljen za gestalt terapijo, klientom omogoči, da delijo svojo resnico, ne vsiljuje svoje sodbe in sprejema resnico klientovih izkušenj.
Ker so tudi terapevti samo ljudje, je pomembno, da gestalt terapevti upoštevajo vpliv lastnih izkušenj na dogajanje v seansi.
2. Kontekst je pomemben
Gestalt terapevti želijo na seansi spoznati izkušnje svojih klientov, saj se zavedajo, da je kontekst pomemben. Terapevti zato uporabljajo tehnike, s katerimi pomagajo klientu, da bolje ozavesti svoje izkušnje, zaznave in odzive na dogodke tukaj in zdaj.
Gestalt terapevti se ne osredotočajo posebej na preteklost in od strank ne zahtevajo, da namenoma obujajo stare izkušnje, temveč izhajajo iz razumevanja, da bodo stranke z vse večjim zavedanjem premagale obstoječe ovire. Pri tem pristopu ni prisilnega dela ali tehnike, ključno je le ohranjanje prostora za klienotvo zavedanje.
3. Osredotočenost na sedanjost
Glavna značilnost gestalt terapije je osredotočenost na sedanjost.
V seansi je stik med klientom in terapevtom ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja in varnosti. Gestalt terapevt bo med izpovedovanjem klienta temu pomagal, da se bo vrnil v sedanjost, če ima občutek, da preveč časa preživi v preteklosti, ali če ga tesnoba morda prehiteva v prihodnost.
Nazoren primer 'vračanja' klienta v sedanjost tako lahko vključuje nekaj, kot je spraševanje klienta o njenem izrazu obraza ali govorici telesa, ko predeluje določen dogodek ali preteklo izkušnjo. Tako pozornost klienta preusmeri na nekaj, kar se dogaja ta trenutek. Gestalt terapevt lahko uporabi tudi čuječnosti podoben prijem, ko klienta opozori na nekaj, kar opazuje v prostoru, in mu tudi tako pomaga, da se vrne v sedanjost, kjer bo z zornega kota 'tukaj in zdaj' ozavestil, kaj se mu v danem trenutku dogaja.
4. Delo z bolečino
Obče človeška izkušnja so boleče izkušnje. Da bi jih preživeli, se ljudje poslužujemo tudi izklapljanja in odklapljanja od čustvene bolečine in kasneje bolečega spomina na dogodek.
Gestalt terapija tozadevno ponudi varen prostor, kjer klientu tega težkega dela ni treba več opravljati na takšen način.
Ob tem pa nihče nikogar k ničemur ne priganja. Gestalt terapevt namreč razume, da bodo stvari, kot so boleči spomini ali dogodki, prišle na dan, ko bo klient pripravljen na zdravljenje na tem področju.
5. Samozavedanje
Med gestalt terapijo lahko terapvet predlaga izkustvene vaje, ki jih boste izvajali skupaj z njim. Takšne doživljajske vaje se nanašajo na terapevtske dejavnosti, ki se izvajajo v terapiji in lahko pomagajo povečati zavedanje in pomagajo pri predelavi bolečih izkušenj.
Bistvo gestalt terapije je zavedanje. Ali kot je dejal Frederick Salomon Perls: "Zavedanje je samo po sebi zdravilno."
Namesto da mirno sedite in govorite, boste morda morali aktivno sodelovati pri nečem, kot so igra vlog, vodene slike ali uporaba rekvizitov, ki pomagajo pri komunikaciji in razumevanju. Sodelovanje v izkustvenih vajah je lahko čudovit način za odpiranje in deljenje, zlasti kadar težko najdete besede ali kadar ste nagnjeni k bolj vizualnim procesom. Gestalt terapevti razumejo, da te vaje pomagajo povečati zavedanje.
Tehnike gestalt terapije
Nekateri terapevtski pristopi se osredotočajo na terapevta kot strokovnjaka za stisko in simptome. Klient ima pri tem bolj učno vlogo, saj terapevt z njo deli svoje znanje o tem, kaj doživlja in kako ob tem okrevati.
V gestalt terapiji dobi klient prostor za varno raziskovanje svojih izkušenj brez strahu pred obsojanjem.
Pravzaprav se klienta spodbuja, da o svojih čustvih ali izkušnjah ne govori sam od sebe, temveč jih prinese v sobo, da jih lahko terapevt obdela v realnem času.
Terapevt lahko klienta vodi z uporabo več tehnik.
Gestalt tehnika Prazen stol
To je vaja igranja vlog, ki stranki omogoča, da si predstavlja in sodeluje v pogovoru z drugo osebo ali drugim delom sebe. Stranka sedi nasproti praznega stola in se vključi v dialog, kot da govori z drugo osebo ali drugim delom sebe.
Vaja s praznim stolom je lahko zelo koristna pri oblikovanju pomembnih zaznav, pomenov in drugih informacij, ki lahko strankam pomagajo, da se bolje zavedajo svojih čustvenih izkušenj in kako začeti zdravljenje.
Gestalt tehnika Igra vlog
Še en primer igranja vlog je tako imenovana igra 'alfa pes in beta pes'. Pri tem se zavedamo, da je osebnost klienta sestavljena iz različnih delov osebnosti. Podobno kot pri praznem stolu stranka govori kot 'alfa', kar predstavlja bolj zahtevno stran njene osebnosti, in kot 'beta', ki je bolj ubogljiva in poslušna plat njene osebnosti.
Ključno je, da se oseba zave notranjih konfliktov, da se lahko bolje nauči, kako te dele sebe povezati v popolnejšo celoto.
Sporočilnost Govorice telesa
Gestalt terapevt med seanso opazuje govorico telesa in gibe klienta, na primer tapkanje z nogo, stiskanje rok ali določen izraz na obrazu. Terapevt bo verjetno omenil, kar je opazil in vprašal, kaj se osebi v tistem trenutku dogaja. Klienta bo terapevt morda celo prosil, naj da glas svoji nogi, rokam ali izrazu obraza ter spregovori s tega mesta.
Gestalt tehnika Pretiravanje
Gestalt terapevt lahko poleg tega, da daje govorici telesa glas, povpraša o govorici telesa tudi klienta. Če ta težko najde besede, s katerimi bi opisal, kaj se dogaja, ga terapevt lahko spodbudi, naj s tem gibom pretirava ali pa ga nekajkrat zaporedoma ponovi, da bi tako morda izluščil nekaj svojega doživljanja v tistem trenutku.
Klient in terapevt imata tako priložnost predelati čustva in nasloviti, kako se je oseba morda naučila čustvene izkušnje ločiti od telesnih izkušenj.
Gestalt tehnika Iskanje čustev
Med gestalt seanso je veliko pogovorov o čustvih. Govoriti o čustvih je nekaj drugega kot čustva doživljati. Ko klient govori o čustvih, ga lahko terapevt vpraša, kje v telesu čuti to čustvo.
Primeri, kako lahko oseba opiše, kako doživlja čustvo v svojem telesu, so: 'čutim kamen v želodcu' ali 'v prsih me stiska'. Sposobnost ozaveščanja čustvene izkušnje v telesu klientu pomaga, da ostane prisoten in učinkoviteje predela svoja čustva.
Gestalt tehnike Ustvarjalne umetnosti
Dodatne dejavnosti, kot so slikanje, kiparjenje in risanje, se lahko uporabljajo tudi za pomoč ljudem pri ozaveščanju, ohranjanju prisotnosti in učenju, kako predelati spomin boleče izkušnje.
Pri gestalt terapiji je dobrodošla vsaka tehnika (z izjemo tradicionalnega sedenja pri miru in govorjenja), če je lahko koristna pri tem, da se ta bolje zaveda sebe, svojih izkušenj in procesa zdravljenja.
Komu lahko pomaga gestalt terapija?
Gestalt terapija se lahko uporablja za zdravljenje različnih duševnih stisk in motenj, med drugim pomaga pri zmanjševanju anksioznosti in depresije, težavah v odnosih in izboljševanju občutkov samospoštovanja.
Obljublja namreč:
- izboljšan občutek samokontrole
- boljšo sposobnost spremljanja in uravnavanja duševnih stanj
- večje zavedanje svojih potreb
- višjo toleranco za negativna čustva
- izboljšane komunikacijske spretnosti
- izboljšano pozornost
- večje čustveno razumevanje
Učinkovitost gestalt terapije
Raziskave kažejo, da je gestalt terapija lahko učinkovita pri zdravljenju različnih duševnih motenj, vključno z anksioznostjo in osebnostnimi motnjami, in je vsaj tako učinkovita kot drugi psihoterapevtski pristopi.
- V eni od raziskav na ljudeh z anksioznostjo v Hongkongu je bilo ugotovljeno, da so se po štirih tednih gestalt terapije zmanjšale stopnje anksioznosti, zmanjšalo se je izogibanje notranjemu doživljanju ter povečali sta se pozornost in sočutje do sebe.
- V več študijah so preizkusili gestalt terapijo pri ženskah z depresijo in ugotovili, da je terapija enako učinkovita kot kognitivna terapija in učinkovitejša od zdravljenja z zdravili pri zdravljenju simptomov depresije.
- V eni od študij na posameznikih z bipolarno motnjo je bilo ugotovljeno, da je gestalt terapija učinkovito ambulantno zdravljenje ne le za izboljšanje simptomov motnje, temveč tudi za izboljšanje posameznikovega socialnega, poklicnega in šolskega življenja.
Preberite si tudi:
- KVT terapija spreminja možganske aktivnosti pri otrocih z anksioznostjo (študija)
- Freud in psihoanaliza na udaru kritike: "Nekoč je priznal, da ni še nikogar ozdravil"
- Mejna osebnostna motnja (MOM): z ustrezno terapijo povsem izzveni