Konfliktne situacije: 5 razlogov, zaradi katerih se v družinah najpogosteje prepirajo

Družinski spori zajemajo široko paleto možnih razlogov. Trenja tudi ne nastajajo zgolj med zakoncema, temveč tudi med odraslimi sorojenci, starši in otroki ter konflikti v razširjeni družini.

Družine so pogosto bolj konfliktne kot prijateljstva že zaradi bližine in intenzivnosti družinskih odnosov.

Za razliko od prijateljev so družine povezane z globoko zakoreninjenimi vezmi, ki vključujejo mešanico čustev, zgodovine in pričakovanj. To lahko privede do večjega tveganja za napetosti v medsebojnih odnosih in manjše prilagodljivosti v odnosih.

Poleg tega stalnost družine - za razliko od prijateljev, ki se lahko ob nesoglasjih oddaljijo - pomeni, da so se družinski člani pogosteje prisiljeni soočiti in se pogajati o razlikah, ne glede na to, kako zahtevne so. Ta bližina in nezmožnost enostavnega pretrganja vezi prispevata k pogostejšim konfliktom v družini v nasprotju s konflikti med prijatelji.

Kaj je vzrok za spore v družinah?

Zakaj se družine prepirajo? Obstaja 5 najpogostejših področij sporov, zaradi katerih se družinski člani prepirajo.

1. Denar

Denar je seveda velik problem. Finančni spori v družini so na vrhu seznama vrst družinskih konfliktov, od prepirov o dediščini do nesoglasij o tem, kdo bo plačeval za starajoče se starše ali družinske dogodke.

Če ima družinski član občutek, da je bil obravnavan nepravično ali da ni dobil pravičnega deleža, se lahko več let ali morda celo vse življenje čuti užaljenega. Denar je namreč pogosto povezan s pomeni in čustvi, ki so pri posameznikih zelo globoki.

Morda imajo občutek, da so bili prevarani ali nespoštovani ali da so ti finančni spori bistveno vplivali na njihov celoten življenjski slog. Takšnih asociacij in posledičnih bolečih čustev ni lahko pozabiti. Zato je lahko družinski spor zaradi denarja tako uničujoč in zato je treba tovrstne zadeve obravnavati in rešiti čim prej.

Primer: Po smrti družinskega patriarha sta se dva brata znašla v sporu glede razdelitve zapuščine. Kljub obstoju oporoke so nesoglasja glede vrednotenja premoženja in obtožbe o nedovoljenem vplivu privedla do dolgotrajne pravne bitke, ki je zaostrila družinske odnose in povzročila trajni razkol med bratoma in sestro.

2. Družinsko poslovanje

Več družin se ukvarja z družinskim podjetjem, ki ga je pogosto ustanovil en družinski par, nato pa je prešlo na njegove otroke, ki morajo najti načine za sodelovanje. Tudi bratje in sestre se običajno lotijo skupnega poslovanja. In zakaj ne? Dandanes je težko zaupati ljudem in morali bi biti sposobni zaupati svojim sorojencem, kajne?

Na žalost se v družinskih podjetjih pojavljajo vse vrste družinskih konfliktov. Partnerstva so težka, ne glede na to, ali so partnerji v sorodu ali ne. Kadar pa so partnerji družinski člani, se poslovni konflikti pogosto prelijejo v konflikte v razširjeni družini. V težave se lahko vpletejo še drugi bratje in sestre, pa bratranci in sestrične, celo ostareli starši se lahko postavijo v bran enim napram drugim.

Primer: V družinski pekarni, ki je bila v lasti družine, so se ob upokojitvi ustanovitelja pojavila globoko zakoreninjena nesoglasja glede nasledstva. Najmlajša hči, ki je pekarno vodila že več let, je pričakovala, da bo prevzela vodenje, vendar je njen starejši brat, ki je s poslom sodeloval finančno, ne pa tudi poslovno, nasprotoval njenemu prevzemu, kar je privedlo do pravnih sporov in napetih družinskih srečanj.

3. Tašča, tast, snaha, zet

Te vrste konflikt je prerastel v kliše, na žalost pa je za tiste, ki se soočajo s te vrste konflikti stres še kako resničen in neizprosen. Od konfliktov med taščami in snahami do konfliktov med taščami in zeti - osebnostni spopadi v družinah so zelo pogosti, ko v družino sprejmejo nove starše ali novo odraslo osebo.

Seveda je par zaljubljen, vendar se morajo pari zavedati, da se ne poročajo le s svojim zakoncem. Poročata se tudi z njegovo ali njeno družino. Zato se mora vsak partner prepričati, da ve, v kakšno situacijo se je poročil, saj se ljudje ne spreminjajo zlahka. To pomeni, da bodo matere, očetje, zeti in snahe, ki jih boste spoznali na dan poroke, ostali takšni za vedno.

Če upate, da se bodo spremenili, vas verjetno čaka grdo prebujenje. Tipični argumenti v konfliktu med ženo in taščo se lahko na primer vrtijo okoli tega, kako naj ravna z možem, kako naj vzgaja otroke, kako naj bolj odgovorno porablja denar in tako naprej. To je ena od številnih vrst družinskih konfliktov, ki se lahko pojavijo v dinamiki razširjene družine.

Primer: Klasičen primer se je zgodil, ko se snaha in tašča nista strinjali, kje bosta preživeli božič. Tašča je vztrajala, da je treba praznike vedno preživeti v njeni hiši, v skladu z družinsko tradicijo. To je povzročilo precejšnje napetosti, saj je snaha želela z možem in njunimi otroki začeti nove tradicije, kar je vodilo v vsakoletne spore, ki so uničile praznično vzdušje.

4. Konflikt zaradi skrbi za ostarelega starša

Ko se starši starajo, so bratje in sestre običajno odgovorni za to, kako skrbeti za svoje ostarele starše. Nekateri menijo, da bo za njihove starše najboljše mesto v domu enega od otrok ali v domu za ostarele, medtem ko drugi menijo, da bi morali ostati v svoji družinski hiši.

Enostavnih odgovorov na vprašanje, kaj bi bilo potrebno storiti glede skrbi za ostarele starše, ni, zato lahko spor med sorojenci glede skrbi za ostarele starše neti zamere in globoko občuteno jezo med sorojenci ali drugimi odgovornimi za starajočo se ljubljeno osebo. Ta scenarij je ena od vrst družinskih sporov, ki so lahko zaradi čustvenih in logističnih zapletov še posebej zahtevni.

Primer: V nekem primeru bratov in sester je prišlo do spora, ko se je bilo treba odločiti, ali naj njihova ovdovela mati ostane na svojem domu ali naj se preseli v dom za ostarele. Najstarejši sorojenec je menil, da bi bilo za mater varneje, če bi bila v ustanovi, kjer bi bila deležna strokovne oskrbe, medtem ko je mlajši sorojenec menil, da bi bilo zanjo najbolje, če bi ostala v svojem znanem okolju z družino v bližini.

5. Konflikt med razvezanimi starši

Če za trenutek pustimo ob strani finančne zadeve, je ustrezna skrb za skupne otroke in njihova disciplina osrednja točka spora številnih razvezanih staršev.

Eden od staršev je na primer bolj strog, drugi pa bolj popustljiv. Vsak od staršev ima potem občutek, da se je velik del njegovega truda izničil takoj ko otrok odide k drugemu staršu. To je lahko frustrirajoče in poraja jezo.

Nekdanja zakonca, ki prijateljsko sodelujeta, sta pravi blagoslov. Vse prepogosto pa žal ni tako in včasih je bolje, da nekdanja partnerja preprosto ne komunicirata ali da vsaj komunicirata čim manj ter le o zelo logističnih zadevah, povezanih z otrokom (npr. urnik ali izlet). Prav tako je ključnega pomena, da ima otrok pri vsakem od staršev svoj prostor, da se počuti varno in ohranja občutek stabilnosti, kar lahko pomaga ublažiti del stresa, povezanega s selitvijo med domovi.

Primer: V primeru neke družine so se po ločitvi zakoncev pojavila vprašanja, zlasti v zvezi s starševskimi slogi. Gospod je imel strog pristop, saj je verjel v strukturirane urnike in stroga pravila za njuna dva otroka. Nasprotno pa je gospa sprejela bolj sproščen slog, ki se osredotoča na prožnost in odprto komunikacijo. To neskladje je povzročilo trenja, saj je vsak od staršev menil, da nasprotni pristop drugega spodkopava njegova prizadevanja.

Kako preprečiti, da bi se družine prepirale

Učinkovito reševanje družinskih konfliktov zahteva kombinacijo dobre komunikacije, empatije in včasih tudi strokovnega posredovanja.

Prvi korak pri preprečevanju sporov je vzpostavitev jasne in odprte komunikacije, v kateri se družina počuti slišano in cenjeno. To vključuje aktivno poslušanje, pri katerem lahko vsaka oseba izrazi svoja čustva brez prekinitve ali obsojanja. Pomembno je, da družinski člani izrazijo tudi spoštovanje do stališč drug drugega in poiščejo skupne točke, kjer je to mogoče.

Pomoč pri vseh vrstah družinskih konfliktov

Za reševanje vseh vrst družinskih sporov ni enostavnih rešitev. V nekaterih primerih lahko eden od motiviranih družinskih članov vodi reševanje družinskih sporov, da bi rešil družinske spore in pomagal vsem stranem premostiti težave. Pogosto pa se zdi, da družine same ne morejo rešiti konflikta.

Kadar konflikti presegajo preproste rešitve ali vključujejo globoko zakoreninjena vprašanja, je morda koristno vključiti poklicnega mediatorja.

Povzeto po Pollack Peacbuilding Systems in drugih virih.

Preberite si tudi: