Kako prenehamo biti kritizerski do drugih (6 taktik mentorja igralcem)

Z lahkoto se zataknemo v kritizerskem stanju, ko se osredotočamo samo na to, kaj je z ljudmi narobe, namesto, da bi bili pozorni na to, kar je. Biti kritičen pa je tudi izbira, nekaj, kar lahko vadimo, da ne počnemo.

"Preden odgovorim, kako prenehati biti kritičen, si poglejmo, kaj pomeni biti kritičen in zakaj ljudje to počnejo. Nato bomo razčlenili nekaj zabavnih načinov, kako prenehati biti kritičen do drugih ljudi," je mentor igralcem in improvizatorjem Clay Drinko obljubil bralcem na svojem blogu Play your way sane. In nato to obljubljeno tudi dostavil.

Clay je doktoriral iz dramskih in gledaliških študij. Je predavatelj in avtor, pa tudi raziskovalec. Zadnjih deset let tako raziskuje improvizacijo igre in njene aplikacije, kar ga ne ovira pri tem, da ne bi predaval o fenomenu Kardashianovih in z javnostjo delil tudi najbolj neprijetne osebne anekdote. Redno piše tudi za Psychology Today in Lifehack.

Njegove poglede na sodbe in kriziterstvo, skupaj s preizkušenimi praktičnimi nasveti, v nadaljevanju povzemamo.

Kaj je kritizerstvo in zakaj to počnemo?

Če ste kdaj siknili nekaj, kar pri drugem ne odobravate, ste bili kritizerski. In kritizerski ste bili tudi, če ste ubesedili napake nekoga ali naslovili njegove slabosti in nepopolnosti.

Oscar Wilde je nekoč dejal: "Kritika je edina zanesljiva oblika avtobiografije." S čimer je mislil, da ta pove več o psihologiji kritika kot o ljudeh, ki jih kritizira. Še več. Ko stroka (in lucidnejši del laične javnosti) sliši nekoga kritizirati druge, jim je to lahko dobro vodilo za natančno diagnosticiranje psihe prav dotičnega.

V psihologiji se kritiziranje povezuje z ego obrambami, kar pomeni, da ljudje s kritiziranjem drugih skušajo prikrivati svoje lastne osebne šibkosti.

"Morda bom kritiziral hišo nekoga zaradi pretiranih skrbi glede občutkov lastne uspešnosti in s temi vprašanji povezanimi skrbmi in dvomi. Tako kot lahko kritiziram videz drugega, pa se za tem skrivajo moje lastne negotovosti," piše Clay Drinko in nadaljuje s primeri, s katerimi se sam srečuje v svoji praksi.

"Pri improvizaciji nas učijo, da ne smemo biti kritizerski ali obsojajoči do soigralcev. Če se osredotočamo na slabosti ljudi, je manj verjetno, da bomo opazili in izboljšali dobre stvari, ki jih počnejo na odru. Spodkopava tudi zaupanje med nami, čeravno ravno zaupanje omogoča, da med improviziranjem tvegamo, prav tveganja pa improvizacijo naredijo bolj zabavno in privlačno," pojasni Clay.

"Če na primer zavijem z očmi in pomislim, kako Beth nikoli ne zna reči nič smešnega, bom morda spregledal, da je Beth povedala nekaj smešnega. Prav tako je veliko manj verjetno, da bom nekaj kot soigralec dodal k Bethini igri, da bo vse skupaj izpadlo še bolj smešno."

In če si situacijo za hip predstavljamo in se postavimo v Bethino vlogo, se boste gotovo strinjali s še eno Clayevo opombno: "Beth bo poleg naštetega verjetno tudi začutila nekaj moje negativne energije na način 'ne mara me' in se začela ogibati temu, da bi z mano sploh stopila na oder."

Clay namesto opisanega svoje soigralce raje obravnava kot genije in zvezdnike. "Na ta način sebe spravim v stanje, da v soigralcih vidim dobro in naredim vse, kar lahko, da bodo delovali še boljši."

Ali če se vrnemo k psihologiji, je potrebno najprej razumeti razliko med dajanjem povratnih informacij in kritizerstvom.

Namen dajanja povratnih informacij je, da bi nekdo bil videti dobro ali se še izboljšal. Namen kritizerstva pa je nekoga ponižati, da bi se sami počutili bolje.

Kritika proti povratnim informacijam

Dežurni kritizerji se sicer radi izgovarjajo, da so njihove kritike le povratne informacije, s čimer skušajo zgolj prikriti toksično dinamiko lastne psihe.

"Da sem bil nesramen, ko sem dal pripombo o Camillini operaciji nosu? Povedal sem samo to, kar je res. Zajedljiva pripomba o tem, da se je Pat zredila? Samo povratna informacija, stari. Tista huda šala o Chrisovem prispevku k skupinskem projektu? Konstruktivna kritika," naniza nekaj primerov Clay in je takoj nato jasen: "Vsi ti primeri so 100 % kritizerstvo in nikakor niso povratne informacije. Povratne informacije omogočajo ljudem, da sprejemajo lastne odločitve, se osredotočajo na izboljšave in prihodnost (ne na preteklost) ter se nanašajo na vedenje (ne na osebo)."

Kako prenehati s kritizerstvom

Ste nagnjeni h kritizerstvu, a bi s tem radi prenehali? Clay ima za vas naslednje nasvete v obliki praktičnih vaj, zgledov in improvizirane igre.

1. "Krijem ti hrbet"

Tik preden improvizatorji stopijo na oder, pogosto izvedejo ritual, kjer drug drugega potrepljajo po hrbtu in rečejo: "Čuvam ti hrbet." To krepi in opominja vse, da bodo na odru vsi iskali pozitivno v drugih in se trudili po svojih najboljših močeh, da bi vsi izpadli čim bolje.

Všeč mi je ta zamisel in želim si, da bi nas bilo več takšnih, ki bi drug drugemu pomagalo v resničnem življenju.

Namen te vsakdanje igre je povedati čim več ljudem, da so v vaši bližini varni ... in to tudi resno mislite.

"Iskanje konteksta, da bi to rekli, je lahko izziv, vendar želim, da danes čim več svojim soljudem iskreno poveste 'varujem ti hrbet'."

2. Poskusite nekaj drugega namesto sodbe

Obstaja še ena igra improvizacije, kjer moderator ustavi prizor in enemu od improvizatorjev reče, naj poskusi nekaj drugega. Imenuje se 'Nova izbira' in je dober opomnik, da ni nujno, da je naša prva izbira edina izbira.

"Torej naslednjič, ko se ujamete, da ste zapadli v kritizerstvo, si recite 'Stop, nov poskus' in poskusite z nečim manj kritizerskim."

3. Vprašajte

Kritizerstvo pogosto pomeni, da si v umu ustvarjate neke predpostavke. "Da iz mene ali sebe ne bi delali po nepotrebnem bedaka, želim, da začneš spraševati," je jasen Clay.

"Namesto da govorite nekaj kar tako na pamet o Rebeccinem razmerju, pojdite naravnost do vira in vprašajte Rebecco, kako ji gre. Bodite iskreni in skrbni z informacijami, ki jih bo delila z vami, in potem izpovedno tudi zadržite zase. Če želi še kdo drug izvedeti kaj več o Rebecci, naj gre tudi sam neposredno do vira."

4. Radoveden detektiv

"Všeč mi je igra pretvarjanja in igra 'radovednega detektiva' je odličen način za to, kako prenehati s kritizerstvom."

Radovedni detektiv je preprosta igra, pri kateri se skušate vživeti v vlogo detektiva, ki zbira informacije o ljudeh. "Naj sem jasen še enkrat: gre za zbiranje dejstev in ne neke vaše domneve. To vam bo pomagalo, da boste manj kritični in obsojajoči, saj vas bo prisililo, da boste bolj radovedni glede drugih ljudi."

5. Kako sploh vem, da sem kritizerski?

Mantra, ki si jo Clay ponavlja, ko se ujame, da grdo in kritizersko osira druge, je: "Pa kako veš, da je to, kar govoriš, res?"

"Ko se ujamem, da sem kritizerski in obsojam druge, se vprašam: 'Kako to veš?' To me spomni, da ne vem vsega o izkušnjah in življenju drugih ljudi in da špekuliranje za njihovim hrbtom ni produktivno niti koristno."

6. Če ne moreš reči nič pozitivnega ...

"Če vse drugo odpove, se vrnite k igri, ki so vas jo verjetno naučili starši, ko ste bili otrok. Igra se imenuje: če ne moreš povedati ničesar lepega, ne reci ničesar'."

Ustavite se, preden z vašega jezika v svet zdrkne nemarno kritizerska.

Ni enostavno nehati biti kritizerski

"Biti kritizerski je zasvojljivo. Težko je to ustaviti in nadomestiti z bolj produktivnimi miselnimi procesi, vendar je vsekakor mogoče. Zato rad spreminjam psihološke procese v igre. Veliko verjetneje je, da bom manj kritizerski, če bo proces spreminjanja zabaven."

Prenehanje s kritizerstvom bo vsekakor zahtevalo vajo, a zapomnite si: "Če vse drugo odpove, položite roko na usta in za vraga utihnite. Bolje je molčati kot biti zoprno zajedljiv."

Preberite si tudi:

• Kako enostranske zgodbe uničujejo življenja ljudi
• Kako je obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja videti v praksi
• Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja prizadane do 8 % odraslih

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj