Mobing na delovnem mestu je, ko skupina ljudi izvaja različne vrste nadlegovanja in ustrahovanja sodelavcev.
Kadar se sodelavci odločijo, da vas bodo postavili za tarčo kolektivnega ustrahovanja, lahko mobing na delovnem mestu pomeni vse od širjenja govoric o vas do namernega sabotiranja vaših projektov.
Kaj je mobing?
Beseda mobing (izvirno angleško mobbing) ali trpinčenje, šikaniranje in izživljanje na delovnem mestu je tujka za ponižujočo in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko oseba ali večja skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči.
"Izraz mobing izhaja iz latinščine (mobile vulgus) in pomeni nebrzdano množico, drhal." - Wikipedia
Mobing na delovnem mestu je skratka natačno takšen, kot se sliši: gre za nadlegovanje skupine med seboj povezanih neetičnih posameznikov, ki delujejo kot drhal.
Mobing se lahko zgodi kjerkoli
"Mobing je ustrahovanje s strani sodelavcev, da bi se napadeni bodisi uskladil z drugimi ali pa bo prisiljen oditi," za PsychCentral pojasnjuje Courtenay Baber, licencirana strokovna svetovalka iz Manakina Sabota v Virginiji. "Nekoč se je izraz mobing uporabljal za opis plenilskega vedenja živali, zdaj pa opisuje skupino sodelavcev, ki ponižuje, nadleguje in ustrahuje enega ciljnega sodelavca."
"Zdi se, da se mobing razlikuje od trpinčenja v tem, da enako prizadene najvišje in nižje ravni delavcev," pravi Baber. "Mobing se lahko zgodi tako v sejni sobi kot v garderobi hišnika v istem podjetju."
Raziskave kažejo, da je imelo kar 30 odstotkov delavcev že neposredne izkušnje z ustrahovanjem na delovnem mestu, dodatnih 19 odstotkov pa je bilo temu priča.
Raziskovalci ugotavljajo tudi, da naj bi moški najpogosteje ustrahovali druge moške, medtem ko ženske najpogosteje ustrahujejo druge ženske.
Oblike mobinga na delovnem mestu
Mobing se lahko kaže kot:
- vztrajno kritiziranje,
- obtoževanje brez dejstev,
- laganje,
- diskriminatorno vedenje,
- nadlegovanje,
- kričanje,
- vztrajno ignoriranje,
- izločanje,
- dodajanje delovnih nalog prek vsake mere
- in oviranje pri delu.
Zakaj sploh pride do mobinga?
Če ste tarča mobinga in trpinčenja, za to nikoli niste krivi sami. Nič, kar ste, kar počnete ali česar ne počnete, ne opravičuje slabega ravnanja in zlorabe.
Eden od možnih vzrokov za mobing na delovnem mestu je konformizem. Če razmišljate s svojo glavo, skušate nekatere stvari narediti drugače, imate svoj lasten tempo (pri čemer ste morda celo bolj učinkoviti), bo to nekatere ljudi zmotilo, ker si želijo, da bi ne rušili pred tem vzpostavljenega statusa quo, saj jim je ta znan in zato udoben.
Lahko pa so v igri tudi bolj zapleteni dejavniki in morda je kombinacija teh tista, ki vodi do skupinskega trpinčenja. Na primer:
- nizka psihološka varnost v podjetju,
- visoke delovne obremenitve,
- uspešnost, ki temelji na tekmovalnosti,
- kratki roki,
- nejasne ali neobstoječe politike podjetja proti ustrahovanju,
- skupinske provizije ali cilji,
- občutek osebne ogroženosti zaradi najuspešnejšega sodelavca,
- rasizem, seksizem ali druge vrste skupinske diskriminacije in predsodkov.
Drugi vedenjski dejavnik je ljubosumje. Študija iz leta 2021 navaja, da imajo nasilneži pogosto nizko samospoštovanje, zaradi česar so zavistni in ljubosumni na sodelavce, ki imajo občudovanja vredne lastnosti ali so drugim všeč.
Učinki ustrahovanja na delovnem mestu
Izkušnje z mobingom na delovnem mestu lahko targetiranim posameznikom povzročijo številne telesne in duševne simptome:
- bolečine v vratu,
- bolečine v mišicah in togost,
- kardiovaskularne simptome,
- fibromialgijo,
- motnje spanja,
- simptome depresije,
- simptome tesnobe,
- utrujenost,
- samomorilne misli.
Trpinčenje na delovnem mestu lahko vpliva tudi na vašo delovno uspešnost, pisarniško okolje in produktivnost podjetja. Raziskave namreč kažejo, da mobing povzroča:
- absentizem ali odsotnost z dela,
- večjo fluktuacijo delovne sile,
- nizko moralo v kolektivu,
- slabše storitve za stranke,
- slabo učinkovitost enega ali več ljudi,
- večjo možnost napak pri delu,
- večji stroški poslovanja in usposabljanja novih zaposlenih,
- možnost sodnih postopkov.
Oblike mobinga na delovnem mestu
Mobing na delovnem mestu se kaže na ralične načine in v različnih oblikah.
1. Fizični mobing na delovnem mestu
Fizični mobing lahko pomeni prerivanje na parkirišču ali nespoštljivo izrivanje iz prostora ali od mize, pa tudi premikanje in uničevanje vaše lastnine.
Lahko se kaže v obliki iniciacij ali ustrahovanja ali pa vključuje spolno nadlegovanje.
2. Verbalni mobing na delovnem mestu
Verbalni mobing je lahko podoben verbalni zlorabi v katerem koli drugem okolju.
Vključuje lahko kakršne koli žaljive, zlonamerne ali manipulativne komentarje, izrečene neposredno vam ali o vas.
Zlobno klevetanje na delovnem mestu se lahko šteje za vrsto verbalnega mobinga na delovnem mestu.
3. Socialni mobing na delovnem mestu
Kibernetsko ustrahovanje, izolacija, ignoriranje, norčevanje ali druge tehnike mobinga, ki vključujejo spreminjanje dojemanja ljudi o vas, se lahko štejejo za socialni mobing.
Ta vrsta mobinga lahko vključuje:
- izločitev iz skupinskih srečanj,
- ne vabijo vas na skupinska kosila,
- opozarjajo nove zaposlene, naj se vas izogibajo.
Pravica do psihološke varnosti
Psihološka varnost se nanaša na splošno prepričanje na delovnem mestu, da je človek tam varen in dobrodošel. To pomeni, da ste lahko mirni, ko izrazite svoje mnenje in vas ni potrebno biti strah pred povračilnimi ukrepi ali ponižanjem.
Na delovnem mestu so ukrepi psihološke varnosti zelo pomembni pri učinkovitem obvladovanju mobinga.
V raziskavi o mobingu na delovnem mestu iz leta 2021 je velika večina ljudi, ki so doživeli mobing na delovnem mestu, krivdo zanj pripisala:
- toksičnemu delovnemu okolju,
- pomanjkanje skrbi s strani kadrovske službe,
- slabega odziva vodstva,
- nagnjenost k povračilnim ukrepom proti zaposlenim.
Ustvarjanje psihološko varnih delovnih mest bi pomenilo neposredno reševanje teh izzivov, kar bi posledično lahko zmanjšalo možnost mobinga na delovnem mestu.
Psihološka pomoč
Žrtve mobinga so zaradi obsežne sovražnosti, napadov na njihovo osebnost in pomanjkanja podpore tistih, ki vse to le opazujejo, lahko globoko travmatizirane.
Stroka v teh primerih priporoča večnivojski pristop k začetku procesa zdravljenja. Prizadeti naj si (ob podpori bližnjih ali terapevta) najprej dovoli daljši čas za žalovanje in odpravljanje bolečine izobčenja z ustvarjanjem novih skupnosti.
Če ste bili kdaj žrtev mobinga na delovnem mestu, naj za konec še enkrat poudarimo, da za to, kar se je zgodilo, na noben način niste krivi vi. Še več. Tarče mobinga so najpogosteje prav najboljši delavci, zares vrhunski izvjalaci ali tisti, ki kako drugače 'štrlijo' iz povprečja.
Povzeto po PsychCentral in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Verbalno nadlegovanje: oblika čustvene zlorabe, ki jo premalo poznamo
- Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi: "Najprej ego parkirajte pred vrati"
- Kaj je sindrom visokega maka (in kako visoka je cena uspeha žensk)
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec