Psihologinja dr. Jennifer Poole je v javnem pismu za The Guardian poudarila, da vsi dokazi pričajo, kako je manj medikaliziran pristop k duševnemu zdravju z uporabo terapevtov, ki niso psihiatri, dolgoročno učinkovitejši.
Psihologinja se je s svojim pismom odzvala na Guardianov članek, v katerem poročajo, kako se na Škotskem lotevajo problema povečane potrebe po pomoči prebivalstva z duševnim zdravjem. Ker je v javnem zdravstvenem sistemu premalo psihiatrov in medicinskega osebja, so začeli drago (pre)plačevati privatne klinike. Škotski odbori nacionalnega zdravja tako zdaj na višku 'psihiatrične krize' plačujejo tudi do 837 funtov na uro za 'storitve' psihiatrov iz privatnih praks.
Odgovor psihologinje na izkazani problem pa je v javnem pismu jasen.
Spremenite pristop do duševnega zdravja
"V zvezi z vašim člankom, je rešitev te vse bolj nevzdržne situacije sprememba pristopa do duševnega zdravja.
Psihiatri (medicinsko usposobljeni zdravniki, ki čustvene in duševne težav zdravijo z zdravili) so praviloma osredotočeni na diagnosticiranje 'motenj' kot bolezenskega stanja pri osebi. Vendar pa obstaja le malo dokazov, da je to v veliki večini primerov učinkovito pri težavah z duševnim zdravjem.
Študije so pokazale, da je pristop, osredotočen na človeka, ki ne temelji na diagnozi in je najmanj medikaliziran, učinkovitejši, hitrejši in z manj povratništva v klinični sistem na dolgi rok. Takšen pristop ne zahteva psihiatrov, ampak ga lahko v glavnem izvajajo terapevti, z minimalno napotitvijo k psihiatru v manjšini primerov.
Potreben je premik od medicinskega modela duševnega zdravja (to namreč temelji na paradigmi, da so duševne motnje bolezen ali pa da gre za kemično neravnovesje v obolelem, kar se zdravi z zdravili, ob tem pa zanemarjajo, kaj se je človeku zgodilo v njegovem življenju) k pristopu, ki mu je mar 'kontekst' (po ekološki paradigmi), ki bi omogočil večje število terapevtov za pomoč ljudem v stiski. To bi tudi zmanjšalo izdatke za drage zasebne storitve, namenjene ustvarjanju dobička za podjetja, ki črpajo ogromne količine prepotrebnih sredstev iz naše javne zdravstvene blagajne." - Dr. Jennifer Poole, diplomirana psihologinja, Romsey, Hampshire
"We need person-centred mental health care, not more psychiatrists.... Studies have shown that a person-centred, non-diagnosis-led and least-medicalised approach is more effective, quicker and with fewer clinical returns over the longer term."https://t.co/6RmLaNImFX
— Dr James Davies (PhD) 💭 (@JDaviesPhD) October 11, 2024
Kako je s tem v Sloveniji?
Ob dnevu duševnega zdravja so povezana društva psihoterapevtov in druge organizacije, ki so povezane s skrbjo za duševno zdravje prebivalstva, naznanila začetek kampanje, ki naslavlja škotski podobno problematiko tudi v Sloveniji. Naslov kampanje je: 'Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste'.
Stanje duševnega zdravja v Sloveniji je namreč podobno alarmantno:
- zaradi samomora umre 400–500 ljudi letno, kar pomeni, da smo v Evropi v vrhu stopnje umrljivosti zaradi samomora že vrsto let,
- vsako leto umre več kot 1000 ljudi zaradi posledic alkoholizma, za časa življenja pa ob tem trpi ogromno družin, v preračunu to pomeni kar 800.000 trpečih posameznikov,
- četrtina državljanov Slovenije trpi za stresnimi motnjami, okoli 10 % jih vsako leto dobi diagnozo depresija in jemljejo pomirjevala ter antidepresive,
- za depresivno motnjo trpi skoraj četrtina nosečnic in mladih mamic,
- je v zadnjih 25 letih pri otrocih in mladostnikih prišlo do 60-odstotnega povečanja primerov duševnih motenj in več kot 50 % povečanja porabe psihiatričnih zdravil. Čas pandemije je najbolj prizadel otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin, kjer se je za 20 % povečalo število duševnih motenj.
V svojem javnem pismu zato društva in organizacije pozivajo k pripravi novega psihoterapevtskega zakona, ki naj bi prepoznal psihoterapijo kot samostojen poklic, ob tem pa spodbujajo tudi ustanovitev psihoterapevtske zbornice ali katerekoli druge javne organizacije, ki bo izključno v javnem interesu povezovala stroko ter z jasno regulacijo in visokimi kriteriji povečevala varnost uporabnikov.
"Psihoterapevti smo skupaj z mnogimi nevladnimi organizacijami že pred meseci opozarjali na nujnost in pomembnost regulacije in dostopnosti psihoterapije, posebej za otroke, mlade, starejše, socialno ogrožene in za ljudi z duševno motnjo. Psihoterapevti verjamemo, da si najranljivejše skupine še posebej zaslužijo takojšno in dostopno pomoč, socialno ogroženi otroci in mladostniki pa takojšnjo brezplačno psihoterapijo."
Namen kampanje je povečati dostopnost in brezplačnost psihoterapije najbolj ranljivim, na kar psihoterapevti opozarjajo v zadnjih mesecih, hkrati pa želijo biti del rešitve, ki jo prinaša nov zakon.
"Tudi Svetovna zdravstvena organizacija pri nas opaža pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja, zato spodbuja laike, da bi lahko izvajali na dokazih temelječe intervencije, ki so uspešne pri obravnavanju depresije in anksioznosti. Svetovna zdravstvena organizacija namreč spodbuja vključevanje laikov in deinstitucionalizacijo, kar pomeni, da naj bi se obravnava duševnih motenj izvajala v skupnosti in ne več v psihiatričnih bolnicah."
Preberite si tudi:
- WHO in ZN pozivata k odmiku od biomedicinskega modela duševnega zdravja
- Katja Knez Steinbuch: "Čakati na pomoč več let je nesprejemljivo."
- ODPRTI DIALOG: finski pristop k duševnemu zdravju z izjemnimi rezultati