Številni ljudje imajo v partnerskem odnosu težave s komunikacijo. Poglejmo si primer gospe, ki je za odgovor prosila družinsko terapevtko.
"S partnerjem sva skupaj tri leta in imava petmesečno hčero. Med nama primanjkuje komunikacije. Velikokrat bi se z njim rada pogovarjala, vendar med pogovorom ne kaže nobenega interesa. Če že dobim kakšen odgovor, je to v “hecu”. Večinoma jaz govorim, on pa je tiho in konstantno gleda v svoj mobitel ali v televizijo. Veliko krat me tudi ignorira zaradi mobitela. Ignorira do te meje, da se tako razburim, da vržem kaj vanj ali mu rečem kakšno besedo, ki je ne bi smela. Potem sem seveda jaz kriva za vse.
Nikoli ne prizna napake, nikoli se ne opraviči, za razliko od mene. Tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Ko se odloči, da me bo ignoriral, me pač bo. Tudi spolnosti med nama skorajda več ni. Jaz bi si želela več, ampak on trdi, da je ves čas utrujen ali da se mu pač ne da.
Naj še povem, da za hčer lepo skrbi. Vendar ga skoraj nič ni doma, saj si po službi kar hitro napolni “urnik” za cel dan vnaprej. Brez naju z hčero seveda. Kaj naj naredim, da bom bolj slišana in upoštevana?
Prosim za pomoč."
Odgovor družinske terapevtke:
Spoštovani, vaša zgodba je boleča in zelo si želite spremembe. Čutiti je veliko žalosti, razočaranja in osamljenosti. Tako kot mnogi pari sta se tudi vidva ujela v ‘vražji ples’, ki ga v knjigi Močno me objemi opisuje avtorica Sue Johnson (priporočam branje).
Gre za izogibajoč stil navezanosti pri partnerju, ki ne zmore čustvene bližine, zato beži stran. Pri vas pa se tehtnica nagiba k preokupiranemu stilu navezanosti in potrebujete ogromno bližine, pogovora in pozornosti.
Prav tako je dobro, da razmislite o odvisnosti od odnosov, saj ves fokus polagate na partnerja in iščete možnosti, da ga spremenite.
Ste v poporodnem obdobju, ki je za žensko zelo ranljivo in naporno. Zdaj bolj kot kadarkoli prej potrebujete varnost, bližino in razumevanje s strani partnerja. Vendar vam je žal ne zmore dati.
Verjetno nikoli ni bil deležen topline in so bile njegove potrebe v otroštvu preslišane, ignorirane ali je bil celo kaznovan ob izražanju čustev. Tudi zgleda, kaj pomeni povezano partnerstvo v mami in očetu ni dobil. V takšnih okoliščinah je ponotranjil izogibajoč stil navezanosti. Beži pred bližino, ker mu le ta predstavlja nevarnost. Ne zmore biti opora. Obramba, ki si jo je nadel, je nasilje, ki mu je poznano verjetno že iz zgodnjega otroštva, le da je takrat bil on žrtev. Vse to je njegovo, moj opis je zgolj ugibanje in predvidevanje na podlagi teoretičnega znanja in praktičnih primerov na partnerskih terapijah.
Vse to sem vam zapisala, da boste lažje razumeli, da partnerja vodijo nezavedni mehanizmi, ki jih je ponotranjil dolgo nazaj. Vse skupaj pa ni opravičilo za nasilje. Za vsa dejanja in besede, ki vas ranijo, bo kot odrasel moški moral prevzeti odgovornost.
Pa poglejva, kako ste vi in kaj lahko storite?
Vsekakor bi me zanimalo koliko časa ste v tem odnosu in kako sta bila pred otrokom? Zakaj vztrajate in dovolite vsa ponižanja ter odsotnosti? Kakšna je vaša lastna vrednost in zakaj ne zmorete postaviti mej? Žal partnerja ne morete spremeniti. Če bo sam dojel škodljivost njegovih vzorcev in posledice, bo naredil kaj v tej smeri in si poiskal pomoč.
Vi, draga mamica pa lahko poskrbite zase in nemočnega otročka. Preberite knjigo Ženske, ki preveč ljubijo in še kaj na temo soodvisnosti.
Raziščite svoje otroštvo, da si odgovorite na vprašanje, zakaj vas je privlačil ravno ta partner. V sebi imate moč za spremembe. Pojdite na terapijo sami in morda bo vaši spremembi sledil tudi mož. Z obtoževanjem in nenehnimi konflikti se oddaljujeta drug od drugega. Potrebujeta pa veliko razumevanja, sočutja in ljubezni, da prideta do bolečih vsebin, ki se skrivajo pod jezo in razočaranjem.
Osamljenost, nevrednost, neljubljenost in velik strah pred bližino je le nekaj možnih ranljivih vsebin, ki se ponavadi skrivajo pod vso dramo v partnerskem odnosu. Zmorete čez vse to, ne gre čez noč, je pa pot k notranjemu miru vredna vsakega koraka.
Komentar je napisala družinska terapevtka Saša Golob, sasagolob.si
Objavljeno na: Druzinska terapija - Vita Bona
- Ne spreglejte tudi: Katja Knez Steinbuch: "Čakati na pomoč več let je popolnoma nesprejemljivo." (PODKAST)
- Če ne čutimo sebe, je logično, da nismo zmožni urediti tistega, kar nas bremeni
- Ko ima otrok težave, morajo starši najprej urediti sebe in svoj partnerski odnos