Stres, zlasti kronični, je povezan s številnimi negativnimi posledicami za zdravje. Kot učinkovit način za zmanjševanje stresa in zniževanje stresnega hormona kortizola pa se je izkazal fizični stik - naj si bo v obliki dotikanja, božanja, držanja za roko, objemanja ali masaže.
Raziskave kažejo, da lahko dotik (zlasti masaža) zmanjša raven kortizola, krvni tlak in srčni utrip ter hkrati poveča količino oksitocina. Tudi psihološke koristi dotika niso nič manj pomembne. V študiji poročenih parov je bil na primer dotik povezan z manjšim stresom, večjo samozavestjo in večjim zaupanjem v lastno sposobnost premagovanja stresa.
Kaj pa samodotik in objem tujca?
Študija, ki so jo Dreisoerner in sodelavci iz Nemčije objavili novembra 2021 v reviji Comprehensive Psychoneuroendocrinology, je pokazala še nekaj nadvse zanimivega, ko gre za lajšanje stresa z dotikom.
159 udeležencev (med njimi 62 moških), starih med 18 in 35 let, so najprej izpostavili socialnemu stresorju, znanemu kot Trier Social Stress Test (vključuje javni govor in miselno računanje).
Ko so se udeleženci pripravili na test, so bili razporejeni bodisi v skupino z objemom, samopomirjevalnim dotikom ali kontrolno skupino.
V skupini z objemom so udeleženci prejeli 20-sekundni objem raziskovalne asistentke. Med objemom so se morali osredotočiti na dihanje in občutek topline. Avtorji so zapisali: "Objem je vedno začel sogovornik, ki je najprej vzpostavil očesni stik, nato pa se je objel od spredaj proti sprednji strani, pri čemer je desna roka segla nadenj, leva pa podenj, roke pa so bile položene plosko na spodnji del hrbta in lopatico."
V skupini s samopomirjajočim dotikom so bili udeleženci naprošeni, da se sami pomirijo z dotikom. Med prikazanimi možnostmi jih je večina izbrala možnost, da položijo "desno roko na levo stran prsnega koša (nad srcem), levo roko pa na trebuh". Podobno kot pri objemu so morali to početi 20 sekund in se osredotočiti na dihanje, občutek toplote in prijetnost pritiska.
Pa kontrolna skupina? Udeleženci v tej sekundi so medtem izdelovali papirnata letala.
Mejenje subjektivno - čustvenega odziva
Po opravljeni nalogi so udeležence še testirali na stresne ravni in izpolnili nekaj vprašalnikov.
Meritve so vključevale kortizol v slini, srčni utrip, reaktivnost na stres, kronični stres in sočutje do sebe. Glavna odvisna spremenljivka je bil subjektivno-čustveni odziv na stres. Ta je bil ocenjen z nemško različico lestvice subjektivno-čustvenega odziva, ki je sestavljena iz 15 postavk, ki merijo intenzivnost čustev (na primer živčnost ali zadovoljstvo).
Analiza podatkov iz te randomizirane kontrolirane študije je na koncu pokazala naslednje.
Posamezniki iz skupine z objemom in samopomirjajočim dotikom so imeli v primerjavi s kontrolno skupino "zmanjšane odzive na izločanje kortizola na socialno-ocenjevalni stres z nižjimi povprečnimi vrednostmi kortizola na treh od štirih merilnih točk po stresorju". Ob tem je zanimivo, da je bil samopomirjujoči dotik ocenjen za prijetnejšega kot objem, prav tako se je "v primeru samopomirjajočega dotika raven kortizola po stresorju hitreje povrnila na skoraj osnovno raven kot pri kontrolni skupini".
Ni vseeno, kdo nas objame
Ugotovitve se ujemajo s predhodno raziskavo, ki je pokazalo, da imajo objemi sami po sebi pozitiven učinek na stres, vendar pa velikost učinka v tej študiji ni bila tako velika kot v prejšnji.
Raziskovalci menijo, da je temu tako, ker je udeležence tokrat objel neznanec in ne nekdo, ki so ga poznali.
Objem s strani prijatelja, družinskega člana ali romantičnega partnerja ima močnejše pozitivne učinke od objema neznanca.
Kar gre sklepati po izsledkih prejšnje raziskave, ki je pokazala, da samoobjemanje ni bilo tako prijetno ocenjeno kot dotikanje s strani romantičnega partnerja.
Povzeto po Psychology Today.
Preberite si tudi:
- Psihologija upanja se v stiski bolje obnese kot čuječnost, kažejo študije
- Kaj je fobija in kako jo ukrotiti (gre za zelo ozdravljivo motnjo)
- 5 vaj za vagusni živec, ki pomagajo pri pomiritvi