Besedo »travma« verjetno slišite veliko pogosteje, kot ste jo včasih. Ljudje pa jo uporabljajo tudi v kontekstih, ki niso povsem primerni. Čeprav so vse človeške izkušnje veljavne, lahko poznavanje definicije travme ter tega, kaj je in kaj ni, pomaga ljudem, ki so jo doživeli, da dobijo potrebno podporo.
Po mnenju Centra Penn za odzive mladih in družin na travmo na Medicinski fakulteti Univerze Penn je psihološka travma posledica negativne izkušnje ali serije izkušenj, ki negativno vplivajo na delovanje možganov, kar vpliva na psihološke, kognitivne in nevrofiziološke funkcije. Ta izkušnja je lahko karkoli, kar povzroča globoko stisko ali nemir, kot so žalost, naravna nesreča, preživetje nesreče, razhod ali zloraba.
»Definiranje travme je težko, ker obstaja toliko vrst travm in ker gre za zelo individualizirano izkušnjo,« pravi Kira Vredenburg, terapevtka v centru za zdravljenje odvisnosti Sierra Tucson. Beseda lahko zajema veliko različnih dogodkov in občutkov. Vendar ima svoje meje in strokovnjaki pravijo, da obstajajo stvari, ki morda ne potrebujejo oznake travme.
Kaj je travma?
Po peti izdaji Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (DSM-V), ki ga je izdalo Ameriško psihiatrično združenje, definicija človeka, ki je doživel travmo, obsega več delov.
Izpostavljen mora biti travmatičnemu dogodku, bodisi neposredno, posredno (kot priča) ali okoljsko (ljudje, ki delajo v centrih za spolno nasilje, ali tisti, katerih bližnji prijatelji ali družinski člani so doživeli strašno izkušnjo). Prejšnje izdaje DSM so trdile, da morajo ljudje na travmatične dogodke reagirati na določen način, da bi jih opredelili kot travmatizirane, vendar je bilo to revidirano leta 2013.
Trenutna definicija travmatičnih dogodkov v DSM-V vključuje zgolj »grozečo smrt, resno poškodbo ali spolno nasilje«. To pomeni, da ne vključuje stresnih dogodkov, kot so ločitev, izguba službe ali diagnoza raka, za katere psihologi pravijo, da lahko resnično povzročijo odziv na travmo. »Sama raje definiram travmo kot katero koli situacijo ali dogodek, s katerim se oseba čustveno ne more spopasti in ki vodi do občutkov nemoči,« pravi Vredenburg. Mnogi njeni pacienti sprva ne verjamejo, da so travmatizirani, ker niso doživeli vojne, izkušnje bližine smrti ali spolnega napada. Toda pravi, da zagotovo čutijo posledice travme.
Strokovnjaki se tudi ne strinjajo o veljavnosti odločitve DSM, da ne vključuje travme, ki bi jo lahko povzročilo opazovanje stvari prek medijev, kot je bil napad 11. septembra. Nekateri ljudje trdijo, da ljudi lahko travmatizira opazovanje nasilja ali groženj – bodisi na Twitterju ali na poročilih – medtem ko drugi pravijo, da to preveč razširja definicijo travme.
Kaj travma ni?
Življenje je polno težkih izkušenj, vendar niso vse travmatične. »Simptomatsko obstajajo nekatere stvari, ki jih štejemo za močne indikatorje, da je oseba doživela travmo,« pravi Vredenburg. Huda anksioznost, depresija, težave pri povezovanju z drugimi, vsiljive misli, strah ali panika, nočne more ali vsiljivi spomini na dogodek in izogibanje osebam, krajem in stvarem so vsi potencialni znaki, da ste doživeli travmo.
Če noben od teh simptomov ni prisoten, ste verjetno doživeli nekaj težkega, vendar to ni nujno povzročilo travme, in vaše potrebe po terapiji in podpori bodo drugačne od potreb ljudi s travmo. Toda posttravmatski stres je lahko prisoten tudi, če oseba sploh ne kaže očitnih simptomov, zato ti signali niso natančen znak. Vredenburg pravi, da če se sprašujete, ali ste doživeli travmo, je precej verjetno, da ste jo.
Poudarja, da se ljudje ne odzovemo na enak način na travmatični dogodek – nekateri se skoznje prebijejo brez opaznih posledic, drugi pa bodo nosili globoko psihološke brazgotine in bodo težko okrevali. To ne pomeni, da so »šibki« ali manj odporni; pomeni le, da so bili prizadeti na drugačen način.
Zakaj je definicija travme pomembna?
Travma lahko povzroči tudi širše pretrese. »Doživljanje travmatičnega dogodka vpliva na naša prepričanja o sebi, drugih ljudeh in svetu,« pravi Liz Kelly, terapevtka pri ponudniku duševnega zdravja Talkspace, ki se specializira za žalost in izgubo. »Travma nas spremeni, tudi če smo veliko delali na sebi.« To je razlog, zakaj so obletnice travmatičnih dogodkov tako vznemirjajoče za ljudi, tudi če ne kažejo očitnih znakov travme ali hodijo na terapijo.
Raziskave so pokazale, da travma lahko fizično spremeni možgane in telo, pravi Vredenburg. Vpliva na hipokampus, ki ohranja spomine, in amigdalo, ki nadzira čustva, kot sta strah in jeza; hipokampus pogosto preneha učinkovito delovati, medtem ko amigdala postane preveč aktivna, kar nenehno sproža občutke strahu, tudi ko se ni česa bati.
Ljudje, ki so doživeli travmo, pravi Vredenburg, »samo poskušajo preživeti iz trenutka v trenutek z živčnim sistemom, ki se počuti, kot da je nenehno v nevarnosti in pod napadom.« Zato je proces okrevanja tako pomemben – in zato je tako koristno vedeti, kaj travma v resnici je in kaj ni.
Povzeto po Bustle.com
Preberite tudi: