Predstavljamo drugo plat viralnega posnetka z Bovškega.
Verjetno ste v teh dneh na spletu opazili viralen video Slovenski lastnik parcele s palico nad tujega padalca: "Imaš eno minuto, da se spelješ!"
Besen lastnik je napodil tujega turista oziroma 'base jump' padalca, ki je pristal na njegovi parceli. Večina ljudi v komentarjih je zgroženih nad reakcijo domačina, češ, kako bolestno smo Slovenci obsedeni s svojo lastnino in zemljščem, vendar pa je tudi tukaj potrebno upoštevati širšo sliko. Ne zagovarjamo nikogar, vendar je pravično pogledati tudi drugo plat zgodbe.
Najprej se vprašajmo, kdaj človek postane besen? To se zgodi, ko smo že večkrat poskušali nekaj urediti, vendar naš pristop ni prinesel želene rešitve. Ko ugotovimo, da zgolj z jezo ne moremo urediti težave, ki nas moti, preidemo na stopnjo besa, da bi situacijo dokončno uredili in preprečili, da bi se neželene stvari ponavljale.
Kaj se je ta dan v resnici dogajalo? Pojasnjuje domačin
Kot je pojasnil drugi udeleženec dogodka in družinski član lastnika parcele se s posnetka ne da razbrati, kaj se je dejansko zgodilo. "Kot prvo, to niso jadralni padalci, kot se govori, prav tako to ni bil zasilni pristanek! Na parceli sta pristala dva 'wingmena', kot se po domače reče 'base jump' padalcem, ki skačejo s pečin in jadrajo po zraku s pomočjo posebnih oblek, ki jih vodijo v želeno smer pristanka, padalo pa odprejo nekaj 100 metrov nad tlemi izključno za namen pristanka in ne jadranja."
Base jumping.
Nato dodaja: "Da ne bo pomote, nikoli nismo bili proti zasilnim pristankom jadralnih padalcev ali 'skydiverjev', saj so se te v preteklosti že zgodili. Kar pa zadeva brezobrazne ljudi, ki mislijo, da je vse njihovo, pa se ne damo. Naj poudarim: eden od teh je tukaj že večkrat pristajal in je bil s strani lastnika že opozorjen, vendar je ta dan znova pristal pri nas. Njegovo vozilo pa je bilo parkirano neposredno pod parcelo, kar pomeni, da so točno vedeli, kje nameravajo pristati."
Nekateri bralci so komentirali: "Prav je, da se ve, kdo je tu gospodar. In če reda ne vzpostavi občina oz. država, mora domačin vzeti kol v roke."
Padalec je objavil video na družbenih omrežjih z namenom, da bi se ljudje nasmejali domačinu in bili zgroženi nad njegovo pretirano besno reakcijo. Odziv seveda lahko zlahka označimo za neprimeren, vednar moramo ob tem upoštevati tudi, da prav tako ni kulturno, da tuji turist pristane na privat parceli, snema domačina na njegovi lastni zemlji in ga nato javno objavi na spletu. Si predstavljate, da nekdo pride k vam domov, vas posname in objavi? In morda ste ga že pred tem večkrat opozorili, naj ne hodi več k vam? To je torej drug vidik, ko besna reakcija gospoda niti ni več tako presenetljiva.
Neurejanje množičnega turizma se kaže v nezadovoljstvu domačinov
Domačini Bovca prav tako opozarjajo, da če bi bili bolj zaščiteni in se ne bi počutili ogrožene s strani množičnega turizma, se tovrstne stvari ne bi dogajale. Veliko se je namreč vlagalo v promocijo turizma, malo pa v regulacijo in zagotavljanje primerne infrastukture.
S podobnimi težavami se soočajo tudi drugod. Parižanom je bilo za to poletje, ko so gostili Olimpijske igre, svetovano celo, naj bodo doma ali pa za nekaj tednov zapustijo svoje mesto, če je to le mogoče. Na začetku poletja je v Barceloni na tisoče protestnikov korakalo po ulicah španskega mesta, da bi izrazili jezo nad množičnim turizmom in njegovim vplivom na najbolj obiskano mesto v Španiji.
Švicarska gorska vasica Lauterbrunnen naj bi uvedla vstopnino za turiste v slogu Benetk, saj se že nekaj časa soočajo s poplavo turistov, promet v vasi je dosegel največjo zmogljivost, domačini pa se soočajo z nedostojnim obnašanjem gostov. Lauterbrunnen zdaj razmišlja o vstopnini, ki bi se gibala med 5 in 10 evrov. Vstopnino bi morali plačati tudi dnevni turisti, ki bi v kraj prišli z avtomobilom.
Zgoraj omenjeni video incident na splošno kaže na eskalacijo težav s turizmom po vseh bolj obremenjenih krajih, kamor v poletnih mesecih nedvomno sodi tudi Bovec.
Res je, da večina domačinov živi prav od turizma, vendar si vsi želijo spoštljivega odnosa tako do tukaj stalno živečih kot tudi do narave in živali. Seveda pa mora biti spoštovanje vzajemno: turist naj spoštljivo vstopa v domače kraje nekoga drugega, domačin pa naj spoštuje turista, ki si želi ogledati in se spočiti v njegovih krajih ter tam pustiti tudi nekaj finančne blaginje.
Turisti v Bovcu imajo tudi nenavadne ideje. Hrvaški državljan je denimo pred časom kršil Zakon o pravilih cestnega prometa in Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. S terenskim vozilom se je namreč vozil po prodih reke Soče, kjer je na koncu obtičal, izvleči pa so ga morali bovški gasilci. (Vir: 24ur.com)
Hrvaški padalec, ki je objavil viralen posnetek konflikta s kmetom, pa je pred časom pristal tudi med tropom konj pri Belopeških jezerih. Živali se na tovrstne tujke običajno odzovejo stresno.
Na Bovškem ljudje večinoma redijo ovce in koze, nižje po dolini pa tudi krave. Na vsaki ograji je napisano 'zapiraj vrata', vendar napisi vedno ne učinkujejo, zato morajo kmetje pogosto iskati pobegle živali.
Pred nekaj dnevi pa se je skupina slovenskih turistov povzpela do izvira slapu Boke, kjer so z udarnim vrtalnikom zvrtali luknjo v skalo in vanjo namestili sidrni vijak, da so se lahko po vrveh spustili do roba slapu in se fotografirali. Seveda so takšne fotografije impozantne, vendar se moramo vprašati: do kam lahko gremo?
Niti ne moremo vrtati v skale, kjer se nam zahoče. Slap Boka pa kot naravni spomenik spada pod zavarovano območje ter pod posebno ohranitveno območje (območje Natura 2000).
- Preberite si več o tem, kakšen pomen je imel slap Boka za naše prednike v članku: Ob tem znanem slovenskem slapu so naši predniki izvajali posebne rituale za DEŽ (tega nihče več ne ve)
Ko obiskujemo naravo, ne pozabimo, da smo gostje
Smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena. Ob tem spoštujmo življenjski prostor rastlin in živali. Občudujmo jih tako, da s svojo prisotnostjo ne bomo motili njihovih zgodb, ki so prav tako edinstvene kot naše. Tudi pri Triglavskem narodnem parku opozarjajo, da raziskujmo, opazujmo, fotografirajmo, vendar pustimo pri miru. To se nanaša na živali, rastline, pa tudi na kamne. Ne postavljajmo kamnitih skupltur brez namena.
- Preberite si več v: Zakaj ne bi smeli postavljati kamnitih skulptur ("možicljev") v naravi?
Spoštujmo tudi druge obiskovalce. Pozdravimo jih, ponudimo pomoč, če je potrebna. Ne povzročajmo hrupa, ne vrtimo glasne glasbe. Naj prevladuje tišina in zvoki narave. Naučimo se uživati v naravi, ne da bi puščali sledi! Bodimo človek. Človek, ki dela tudi napake, vendar se trudi, da jih ne bi ponovil.
