V melanholiji je nekaj skrivnostnega, nekaj ključnega. Občutil jo je Platon, pa Džalal Al Din Rumi, občutili so jo Charles Darwin, Abraham Lincoln, Maya Angelou, Nina Simone … Leonard Cohen. Toda kaj natanko so občutili?
Žalost in hrepenenje sta pristen odziv na to, da živimo v pomanjkljivem, a čudovitem svetu
Susan Cain, avtorica knjižnih uspešnic Tihi in Grenko-sladko, se je več let ukvarjala s tem vprašanjem in sledila stoletja stari poti, ki so jo utrli umetniki, pisatelji, misleci in izročila modrosti z vsega sveta. Privedla jo je tudi k delu sodobnih psihologov, znanstvenikov in celo raziskovalcev menedžmenta (ki so odkrili nekatere edinstvene prednosti melanholičnih vodij podjetij in ustvarjalcev ter najboljše načine, kako jih lahko izkoristijo). Nazadnje je sklenila, da grenko-sladko v nasprotju s splošnim prepričanjem ni samo bežno občutje ali doživljaj.
Je tudi tiha sila, način bivanja, opevana tradicija – zelo spregledana, vendar prekipevajoča od človeškega potenciala. Je pristen in vznesen odziv na problem, da živimo v hudo pomanjkljivem, a trmasto čudovitem svetu.
Predvsem pa nam grenko-sladko kaže, kako naj se odzovemo na bolečino: tako, da jo pripoznamo in skušamo spremeniti v umetnost, kot delajo glasbeniki, ali pa zdravljenje, inovacijo ali karkoli drugega, kar nahrani dušo.
Če svoje bridkosti in hrepenenja ne preoblikujemo v nekaj drugega, se nazadnje lahko zgodi, da ju povzročimo drugim z zlorabo, nadvlado ali zanemarjanjem. Če pa se zavemo, da vsi ljudje poznamo – ali še bomo spoznali – izgubo in trpljenje, se lahko obrnemo drug k drugemu.
Kviz o grenko-sladkem
Nekateri so že od nekdaj, po naravi, grenko-sladko razpoloženi; nekateri se temu na vse pretege izogibajo; nekateri postanejo takšni, ko dosežejo določeno starost ali ko so izkusili življenjske poraze in zmage.
Če vas zanima, koliko ste nagnjeni k takšnemu čustvovanju, odgovorite na spodnja vprašanja.
- Vas čustvene televizijske reklame zlahka ganejo do solz?
- Vas še posebej ganejo stare fotografije?
- Se močno odzivate na glasbo, umetnost ali naravo?
- Vas drugi kdaj opišejo kot »staro dušo«?
- Vam deževni dnevi vzbujajo občutek ugodja oziroma vas navdihujejo?
- Ali veste, kaj je hotel reči C. S. Lewis, ko je opisal radost kot »oster in čudovit zbodljaj hrepenenja«?
- Imate raje poezijo kot šport (ali pa morda vidite poezijo v športu)?
- Ali večkrat na dan od ganjenosti dobite kurjo polt?
- Vas žalostna glasba vzradosti?
- Se vam stvari velikokrat zdijo vesele in žalostne obenem?
- Ali iščete lepoto v vsakdanjem življenju?
- Vam je beseda ganljivo še posebej blizu?
- Ali se z dobrimi prijatelji pogosto pogovarjate o njihovih preteklih ali trenutnih težavah?
Hrepenenje je skrivna gonilna sila
Lahko se zdi, da je grenko-sladko melanholično razpoloženje zadržano, neproduktivno in prežeto s koprnenjem. Hrepeni po tem, kar bi lahko bilo ali kar morda še bo.
Toda hrepenenje je skrivna gonilna sila: ni pasivno, temveč aktivno; dotaknilo se ga je nekaj ustvarjalnega, nežnega, božanskega.
Drugače povedano, ko trpimo, nam je tudi zelo mar – tako zelo, da ukrepamo.
Zato je v Homerjevi Odiseji domotožje prignalo Odiseja do tega, da se je odpravil na epsko potovanje, ki se začne tako, da joče na obali domače Itake. Zato je v večini zgodb za otroke, ki so nam tako všeč, od Harryja Potterja do Pike Nogavičke, glavni junak sirota. Šele ko starši umrejo in se spremenijo v objekte hrepenenja, se otroci podajo na pustolovščine in zahtevajo skrite dedne pravice. S temi zgodbami se lahko poistovetimo, ker smo vsi podvrženi boleznim in staranju, razhodom in izgubam bližnjih, epidemijam in vojnam.
Sporočilo vseh teh zgodb, skrivnost, ki nam jo pesniki in filozofi skušajo povedati že stoletja, pravi, da je hrepenenje mogočen portal, ki vodi k pripadnosti.
Povzeto po knjigi Grenko-sladko, ki je izšla pri Založbi Primus
Preberite tudi:
- 30 načinov, kako si v praksi pokažemo ljubezen do sebe
- Nič ni narobe, če občasno razmišljate o bivšem
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
