5 stvari, ki jih v pogovoru pogosto počnejo ljudje z velikim egom

Ste se že kdaj znašli v pogovoru z nekom, ki nikakor ni želel priznati svoje napake? Namesto da bi druga oseba prisluhnila vašim občutkom ali prevzela odgovornost za svoja dejanja, je začela spreminjati temo, zmanjševati pomen vaših besed ali vas celo prepričevati, da pretiravate.

Takšni pogovori so lahko izčrpavajoči, še posebej če se ponavljajo v partnerskih, družinskih ali prijateljskih odnosih.

Manipulativni načini komunikacije niso vezani na spol. Uporabljajo jih lahko tako moški kot ženske, pogosto pa se pojavljajo pri ljudeh, ki težko sprejemajo kritiko, priznavajo napake ali se soočajo z neprijetnimi občutki.

Pomembno je tudi razlikovati med občasnim obrambnim odzivom, ki ga lahko doživi vsakdo, in ponavljajočim se vzorcem, zaradi katerega se druga oseba v odnosu počuti neslišano, krivo ali negotovo.

1. Ko jih soočite z neprijetno resnico, hitro preusmerijo pogovor

Ste že kdaj nekomu povedali, da vas je njegovo vedenje prizadelo, on pa je nenadoma začel govoriti o nečem povsem drugem? Morda ste partnerja opozorili na neprimerno pripombo, namesto opravičila pa ste slišali: "A zdaj se bomo pa pogovarjali o tem? Kaj pa vse tisto, kar ti počneš narobe?"

Takšno preusmerjanje pogovora je lahko obrambna taktika, s katero se posameznik izogne neprijetni temi. Ko človek začuti, da bo moral prevzeti odgovornost za svoje vedenje, lahko pozornost preusmeri na drugo težavo, pogosto takšno, pri kateri se počuti močnejšega ali ima več argumentov.

Predstavljajte si, da partnerju poveste, da vas je prizadelo, ker je pred drugimi razkrival vaše osebne stvari. Namesto da bi se pogovoril o tem, vam odgovori: "Ti sploh ne veš, pod kakšnim stresom sem zadnje čase!"

Nenadoma se ne pogovarjata več o njegovem ravnanju, temveč o njegovih težavah. Seveda je mogoče, da je človek resnično v stiski. Toda če se takšen odziv pojavi vsakič, ko ga poskušate soočiti z odgovornostjo, je vredno biti pozoren.

Kako se odzvati?

Poskusite ostati pri prvotni temi. Lahko rečete: "Razumem, da imaš tudi ti svoje težave, in o njih se lahko pogovoriva. Toda najprej bi rad oziroma rada dokončala pogovor o tem, kar se je zgodilo."

Če druga oseba vztrajno zavrača pogovor, ga lahko prekinete in nadaljujete takrat, ko bosta oba pripravljena na konstruktivno komunikacijo.

2. Svoje napake in negotovosti pripisujejo drugim

Eden od načinov izogibanja odgovornosti je tudi projiciranje lastnih občutkov, negotovosti ali vedenj na druge ljudi. To pomeni, da posameznik pri drugih kritizira prav tisto, s čimer ima težave sam.

Takšno vedenje lahko opazimo tudi v partnerskih odnosih. Oseba, ki sama prikriva pomembne stvari, lahko partnerja nenehno obtožuje neiskrenosti. Nekdo, ki ima težave z ljubosumjem, lahko partnerju očita pretirano posesivnost. Včasih gre za nezavedni obrambni mehanizem, drugič pa za način, kako pozornost odvrniti od lastnega ravnanja.

Predstavljajte si človeka, ki partnerju pogosto očita, da je sebičen in misli samo nase, hkrati pa sam redko upošteva njegove potrebe. Takšne obtožbe lahko pri drugi osebi postopoma vzbudijo dvom o lastnem vedenju. Namesto da bi se pogovarjala o resnični težavi, se začne obtoženi partner zagovarjati in dokazovati, da ni takšen, kot ga prikazuje druga oseba.

Kako se odzvati?

Pomembno je, da se ne ujamete v neskončno dokazovanje svoje nedolžnosti. Če opazite, da se pogovor vedno znova spreminja v izmenjavo obtožb, se lahko vrnete h konkretnim dogodkom in vedenjem. Namesto splošnih oznak, kot sta "Vedno si sebičen" ali "Nikoli mi ne zaupaš", poskusite govoriti o tem, kaj se je dejansko zgodilo in kako je vplivalo na vas.

3. Zmanjšujejo pomen vaših težav s primerjanjem z drugimi

Ko nekomu zaupate svojo stisko, si običajno želite razumevanja in občutka, da vas druga oseba posluša. Toda nekateri ljudje se na vaše težave odzovejo tako, da jih takoj primerjajo s težavami drugih.

Njihovi odgovori pogosto zvenijo takole:

• "Saj se to dogaja vsem, ne samo tebi."
• "Misliš, da je tebi težko? Poglej, kaj vse moram prenašati jaz."
• "Drugi imajo veliko hujše težave."
• "Zakaj se vedno ukvarjamo samo s tvojimi občutki?"

Takšne izjave niso nujno vedno izrečene z namenom manipulacije. Včasih ljudje preprosto ne znajo ustrezno izraziti empatije ali pa poskušajo težavo prikazati v širšem kontekstu. Toda če se takšni odzivi ponavljajo, lahko ustvarijo občutek, da vaše izkušnje niso pomembne.

Namesto da bi druga oseba prisluhnila vašim občutkom, pogovor spremeni v tekmovanje, kdo ima več težav oziroma kdo je bolj prizadet. Sčasoma se lahko zgodi, da svojih občutkov sploh ne želite več izražati, ker že vnaprej pričakujete, da bodo razvrednoteni.

Kako se odzvati?

Poskusite jasno povedati, kaj v tistem trenutku potrebujete. Na primer: "Vem, da imajo tudi drugi svoje težave, vendar bi si zdaj želel oziroma želela, da me samo poslušaš."

Če oseba tudi po več poskusih ne pokaže pripravljenosti za razumevanje, je smiselno razmisliti, koliko čustvene podpore lahko v takšnem odnosu dejansko pričakujete.

4. Zaradi njihovega vedenja začnete dvomiti o sebi

Ena bolj škodljivih oblik manipulativne komunikacije je vedenje, zaradi katerega človek začne dvomiti o lastnih občutkih, spominu ali presoji. To se lahko zgodi, ko druga oseba vztrajno zanika dogodke, zmanjšuje pomen vaših izkušenj ali vas prepričuje, da je z vašim doživljanjem nekaj narobe.

Morda ji poveste, da vas je neka pripomba prizadela, ona pa odgovori: "S tabo res nekaj ni v redu, če te takšna malenkost tako prizadene."

Ali pa: "To se sploh ni zgodilo. Spet si vse narobe razumela."

Namesto da bi se pogovorili o konkretnem vedenju, začne druga oseba namigovati, da ste preveč občutljivi, čustveno nestabilni ali nesposobni trezno presojati. Če se takšno vedenje ponavlja in vključuje sistematično izkrivljanje resničnosti, lahko govorimo tudi o gaslightingu oziroma psihološki manipulaciji, katere posledica je, da žrtev začne dvomiti o lastnem zaznavanju resničnosti.

Pomembno pa je poudariti, da vsako nestrinjanje glede preteklega dogodka še ni gaslighting. Ljudje se lahko istih situacij iskreno spominjajo različno.

Kako se odzvati?

Če opazite, da se po pogovorih z določeno osebo pogosto počutite zmedeno, krivo ali negotovo glede lastnega doživljanja, je vredno raziskati, zakaj se to dogaja. Pomaga lahko, da si zapišete pomembne dogodke in se o svojih izkušnjah pogovorite z nekom, ki mu zaupate.

5. Na vas prelagajo odgovornost za svoje vedenje

Ljudje, ki težko prevzemajo odgovornost, lahko priznajo, da določena težava obstaja, vendar pričakujejo, da jo boste rešili vi. To se pogosto dogaja v partnerskih odnosih.

Predstavljajte si, da partnerja opozorite na njegove pogoste izbruhe jeze. Namesto da bi razmislil o svojem vedenju, vam odgovori: "Če me ne bi ves čas spravljala ob živce, se ne bi tako razjezil."

S tem odgovornost za svoj odziv prenese na vas. 

Seveda v odnosih vsi vplivamo drug na drugega in za kakovost komunikacije sta običajno odgovorna oba. Toda vsak posameznik je odgovoren za to, kako izraža svojo jezo, kako ravna z drugimi in kako se odziva na konflikt.

Če nekdo vedno znova pričakuje, da boste vi preprečevali njegove izbruhe, popravljali njegove napake ali skrbeli za njegovo čustveno ravnovesje, lahko takšen odnos postane zelo obremenjujoč.

Kako se odzvati?

Pomembno je razlikovati med podporo partnerju in prevzemanjem odgovornosti za njegovo vedenje. Lahko mu pomagate pri iskanju rešitev, vendar ne morete namesto njega prevzeti odgovornosti za njegove odločitve.

Koristno je jasno povedati: "Pripravljen oziroma pripravljena sem se pogovoriti o najinem konfliktu, vendar ne morem prevzeti odgovornosti za način, kako si se odzval oziroma odzvala."

Zakaj je včasih najbolje prekiniti pogovor?

Ko se znajdemo v odnosu z nekom, ki vztrajno zavrača odgovornost, se lahko ujamemo v prepričanje, da moramo samo še nekoliko bolje pojasniti svoje občutke. Morda mislimo, da nas bo druga oseba končno razumela, če bomo našli prave besede, navedli dovolj primerov ali dovolj potrpežljivo razložili svoje stališče.

Toda za konstruktiven pogovor sta potrebna dva človeka, ki sta pripravljena poslušati, razmisliti o svojem vedenju in po potrebi priznati napako.

Če eden od njiju vztrajno zavrača vsakršno odgovornost, se lahko pogovor spremeni v izčrpavajoč krog obtoževanja, zagovarjanja in razočaranja.

V takšnih primerih je lahko najbolj zdrava odločitev, da pogovor začasno prekinete ali postavite jasne meje.

To ne pomeni, da morate ob vsakem konfliktu prekiniti odnos. Nesporazumi, obrambni odzivi in neprijetni pogovori so normalen del medosebnih odnosov. Pomembno pa je opazovati, ali je druga oseba pripravljena svoje vedenje prepoznati in ga postopoma spreminjati.

Zdravi odnosi ne temeljijo na tem, da nikoli ne naredimo napake, temveč na sposobnosti, da jo priznamo, prevzamemo odgovornost in poskušamo ravnati drugače.

Vir: yourtango.com