Študije kažejo, da sarkazem razgiba možgane bolj kot čisto iskrene izjave, saj se morajo možgani bolj potruditi, da ga razumejo in prevedejo. Ta dodatna obdelava v možganih nas lahko naredi bolj bistre, ker aktivira abstraktno mišljenje.
Pogosto smo sarkastični, ne da bi se tega sploh zavedali. Po neki študiji Američani besedno zvezo "ja, prav" vsaj 23 % časa izgovorijo sarkastično.
Znanstveniki že desetletja preučujejo, kako se človeški možgani odzivajo na različne žalitve ali žaljive pripombe. Izkazalo se je, da ima lahko nekaj koristi, če smo vsake toliko časa sarkastični. Sarkazem je namreč povezan s povečanjem ustvarjalnosti in občutkom družbene pripadnosti.
Sarkastične izjave zahtevajo miselno gimnastiko, možgani malo bolj telovadijo kot pri običajnih izjavah. V študiji iz leta 2015 so študenti poslušali pritožbe na liniji za pomoč uporabnikom podjetja; ko so bile pritožbe oblikovane kot sarkastične šale, so učenci lahko našli bolj kreativne rešitve težav. "Ker morajo možgani kreativno razmišljati, da bi razumeli ali posredovali sarkastičen komentar, lahko sarkazem vodi do jasnejšega in bolj ustvarjalnega razmišljanja," pravijo avtorji študije. To pojasnjuje, da lahko sarkazem izboljša možgane.
Znanstveno se ta proces odvija nekako takole. Vemo, da sarkazem poudarja razliko med dobesednim in dejanskim pomenom. In "da bi ustvarili ali razumeli sarkazem, mora ton premagati protislovje ... To je proces, ki aktivira abstrakcijo in jo olajša, kar posledično spodbuja ustvarjalno razmišljanje," so dodali avtorji študije.
Ta ustvarjalni cikel se zgodi tudi zato, ker imajo sarkastični komentarji veliko več odtenkov kot iskrena izjava. Ko se piknik pokvari zaradi slabega vremena, in rečemo: "Res smo izbrali lep dan za piknik", ta stavek izraža hkrati upanje, željo, razočaranje in grozo.
Toda ta spodbuda ustvarjalnosti najbolje deluje, če se sarkazem uporablja previdno in zmerno. "Ta učinek ustvarjalnosti se je pojavil šele, ko so prejemniki razumeli sarkazem v ozadju sporočila avtorja, namesto da bi zlobne komentarje vzeli za realno vrednost," so pojasnili raziskovalci, ki so izvedli študijo iz leta 2015. Torej, če ste sarkastični s prijateljem, ki dobro razume vaš ton humorja, takrat šele resnične prednosti sarkazma najbolj zasijejo.
In če zlahka ugotovite, kdaj je nekdo sarkastičen, je to dobro, saj dokazuje zdravo kognitivno funkcijo. Nasprotno pa je nezmožnost prepoznavanja sarkazma lahko tudi znak možganskih težav ali bolezni, kot je demenca. Stanja, vključno z avtizmom, poškodbami glave, možganskimi lezijami in shizofrenijo, lahko prav tako vplivajo na sposobnost zaznavanja sarkazma.
Morda je srkazem nujen v sodobni družbi, saj lahko iskanje humorja v resnici povezuje ljudi kot kolektiv. Vzemite za primer naslov iz časopisa: »Črnec dobil najslabšo službo v državi,« ko so napovedali izvolitev Baracka Obame za predsednika leta 2008. Komičen naslov je namigoval na gospodarsko in socialno krizo, ki je Obamo čakala v Beli hiši.
Na nek način lahko sarkazem nekoliko olajša komunikacijo. "Sarkazem nam daje manj konfrontacijski način, da nekomu povemo, kaj mislimo, saj je zanje tako bolj prijetno," je opozorila psihologinja Nikki Martinez.
Lawrence Dorfman, soavtor knjige The Sarcasm Handbook je napisal: "Dejstvo je, da kritično sarkastično oko pogosto odgrne zaveso pretvarjanja in izpostavi, da je cesar brez oblačil. Pravi sarkazem najde resnico in se ob tem dobro nasmeji. To ni le pot do komedije, je klic večje odgovornosti."
Oscar Wilde pa je dejal: "Sarkazem je najnižja oblika duhovitosti, a najvišja oblika inteligence." Morda je imel prav?
vir: theswaddle.com
- Preberite si še: Iskren zapis slovenskega kolesarja: "Dolga leta sem zlorabljal kolo, to je bila odvisnost."
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
