Tesnobo obvladamo tako, da ustavimo zgodbe v svojem umu

30. 9. 2024 | N.Z.
Deli
Tesnobo obvladamo tako, da ustavimo zgodbe v svojem umu (foto: profimedia)
profimedia

"Največji del človeške bolečine je nepotreben. Ustvarja se, dokler neopazovani um vodi naše življenje." - Eckhart Tolle

Večji del naših življenj nas preplavljata strah in tesnoba. Nekatere izmed nas tako paralizira, da jih zadržuje v obupnih situacijah in jim preprečuje, da bi živeli svoje življenje svojih sanj.

"Šele s starostjo in prakso čuječnosti v zadnjih nekaj letih sem v sebi prepoznala tesnobo in strah ter se končno začela soočati z njima," na Tiny Buddha piše Angela Gunn.

"Ob tem ne trdim, da sem po soočenju s strahom pričela skakati z visokih mostov, se pustila ujeti v dvigalo ali dovolila tarantelam, da plezajo po mojem telesu. Pravim pa, da sem sedela v meditaciji, opazovala strahove, ki so se pojavljali, in namesto, da bi se nanje odzivala ali jim dovolila, da postanejo del zgodb, ki sestavljajo moje življenje, sem jih opazovala v svojih mislih od daleč. Začutila sem, kako se manifestirajo v mojem telesu, in premaknila sem se v to fizično nelagodje, da bi bila pozorna na strah na način, ki si ga nikoli prej nisem dovolila. Ko razmišljam o kompulzivnih in zasvojenostnih dejavnostih, ki so me v preteklosti zadrževale v strahu, zdaj vem, da vse izhajajo iz zgodb, ki se mi vsak dan vrtijo po glavi."

Angela se je pred strahom zatekala v nakupovanje, se tolažila s hrano, veliko ur preždela pred telelevizijskim ekranom in surfala na vodi.

"Ko sem opazovala svoj um, sem ugotovila, da se dober del mojega vsakodnevnega trpljenja, ki temelji na strahu, začne s primerjavami in nato ustvarjanjem zgodb v moji glavi. Spodbudno je, da pri tem nisem edinstvena, a se hkrati žal zavedam, da se veliko ljudi, ki trpijo tako kot jaz, ne bo nikoli naučilo, kako omejiti lastno trpljenje. Nikoli si ne bodo pustili časa, da bi sedeli, razmišljali in opazovali, kaj jim pride na misel, ne da bi se vključili v zgodbe."

Če bi radi prevzeli več nadzora nad svojim umom in trpljenjem, sta po mnenju Angele Gunn najboljši praksi prav meditacija in čuječnost.

Ustavite zgodbo, ki jo plete um

Ko se pojavijo misli strahu, naredite naslednje takoj, ko se zaveste, kaj se dogaja v vašem umu in telesu:

Stop.

Globoko vdihnite in počasi ter dolgo izdihujte. V mislih si recite "noter", ko vdihnete, in "ven", ko izdihnete, da se prizemljite v sedanjem trenutku.

Nato poskusite začutiti tla pod nogami. Opazite, kako je na vaši koži čutiti vaša oblačila, morda veter boža vaša lica ali se sliši tiktakanje ure, ki je v bližini. Vse to vas bo prizemljilo v sedanjem trenutku.

Tudi če vas misli želijo odvleči s seboj, vam bo pozornost na dihanje dala nadzor, ki ga potrebujete, da preprečite, da bi se to zgodilo.

Sledite tem korakom, dokler ne začutite, da se je misel ali zgodba premaknila naprej v vašem umu, ali dokler ne začutite, da se je 'privlačnost' tiste misli (ali strahu) rahlo razblinila.

Na tej točki se lahko vrnete k vsemu, kar ste počeli, in upajmo, da ste uspeli preprečiti nepotrebno trpljenje v tistem trenutku.

"Povsem mogoče je, da se boste, tudi ko boste opravili te korake, še vedno izgubili v svojih mislih in strahovih, ko se boste primerjali z drugimi. S tem se ne obremenjujte. Bistveno je, da vam je končno uspelo sedeti in pogledati svoje misli in strah. Ko ste to storili, ste začeli s ponovnim prevzemanjem nadzora nad svojim umom in življenjem. Nedvomno se boste občasno še kdaj ustavili in se znašli ravno sredi nakupa nečesa, česar pravzaprav ne potrebujete, ali prižgali televizor, ne da bi pomislili, kaj počnete. Ko pa uspete opaziti, kaj počnete, četudi ste že sredi tega, ko predate svojo kreditno kartico prikupni prodajalki na blagajni, ste na dobri poti, da osvojite svoj um."

Preberite si tudi: