V podivjanem svetu se morda zdi, da je miren um prijatelj, s katerim se le redko lahko srečate. Pa vendar je umirjenost mogoče doseči.
Umirjenost duha, opisana tudi kot notranji mir, se nanaša na notranje stanje spokojnosti. Ko imate duševni mir, se počutite:
- mirni v svoji notranjosti,
- čutite sočutje do sebe,
- niste razvrvani zaradi vsakodnevnih skrbi,
- pripravljeni ste sprejeti vse, kar vam življenje prinese.
Morda verjamete, da je notranji mir mogoče najti šele takrat, ko ste popolnoma osvobojeni vseh težav, vendar ni tako.
Pravzaprav je pogosto ravno obratno.
Notranji mir lahko poveča splošno zadovoljstvo in občutek sreče, ne glede na izzive, s katerimi se soočate.
Sproščen in umirjen pogled vam bo pomagal lažje krmariti po pogosto razburkanih življenjskih vodah.
Iskanje duševnega miru tudi ni tako zahtevno, kot se zdi.
1. Sprejmite, česar ne morete spremeniti ali nadzorovati
Svojega uma ne morete nadzorovati na način, da bi mu lahko preprosto rekli: "Bodi bolj miren", tako kot ne morete nadzorovati življenja.
Življenje je nepredvidljivo. Občasno se bodo pojavili različni izzivi, ki bodo zapletli vaš vsakdan in vas pustili v tesnobi, izčrpanosti ali celo strahu.
Povsem naravno je, da vas skrbi bolezen staršev ali da ste zgroženi in jezni zaradi nedavne izgube službe. Toda če se na te občutke osredotočite, vas lahko sčasoma prevzamejo, zmotijo vaš mir in otežijo spopadanje z njimi.
Tudi ignoriranje teh občutkov in poskusi, da bi se zamotili z drugimi stvarmi, na splošno ne pomaga. Potlačena čustva se okrepijo, zaradi česar boste kasneje veliko manj mirni.
Po drugi strani pa sprejemanje pogosto spremeni situacijo. Raziskave kažejo, da je sprejemanje lastnih misli in čustev učinkovita strategija.
Kognitivno preokvirjanje lahko izvajate tudi tako, da sami sebe spomnite:
- "To, kar se dogaja zdaj, ne bo trajalo večno. Dokler pa je tako, se trudim po svojih najboljših močeh."
- "To je težka situacija, vendar jo lahko preživim."
- "Zdaj se ne počutim dobro, vendar se ne bom vedno počutil tako."
Naravno je, da se hočemo odvrniti od bolečine, zato lahko traja nekaj časa, da se navadimo na sprejemanje. Toda ko bo to postalo bolj naravno, se boste verjetno počutili bolj mirno.
2. Prakticirajte odpuščanje
Ko vas nekdo prizadene ali z vami ravna nepošteno, je jeza povsem razumljiv (in naraven) odziv.
Vendar pa s tem, ko boste v sebi gojili zamere ali prizadetosti, ne boste veliko pripomogli k iskanju notranjega miru.
Negovanje občutkov jeze, razočaranja ali užaljenosti zahteva veliko čustvene energije in lahko prispeva k telesnim in duševnim zdravstvenim simptomom, vključno s slabim zdravjem srca, težavami s spanjem, želodčnimi težavami, depresijo in anksioznostjo.
Odpuščanje ne koristi le osebi, ki ste ji odpustili. V resnici še najbolj koristi vam. Izjemnega pomena je tudi odpuščanje samemu sebi.
Glede na raziskave so odrasli različnih starosti, ki so v petih tednih čutili več odpuščanja, občutili manj stresa in manj simptomov težav z duševnim zdravjem.
Seveda pa odpuščanje ne pride vedno zlahka. Pogosto gre za dolg in čustveno zahteven proces, ki presega enostavno izjavo: "Odpuščam ti." Odpuščanje vključuje sočutje in empatijo, ne nazadnje pa tudi sprejemanje.
To velja tudi za vaša dejanja. Če boste znova in znova premlevali pretekle napake, ne boste ispremenili tega, kar se je zgodilo, lahko pa se boste pogreznili v samoobtoževanje in obžalovanje.
Na poti k samoodpuščanju ste se opravičili, si prizadevali popraviti krivico in se zavezali, da boste spremenili svoje vedenje.
Vaši naslednji koraki k mirnejšemu umu vključujejo sočutje ter opuščanje krivde in sramu.
3. Vadite meditacijo pozornosti
Je sprejemanje težje, kot ste si predstavljali? Včasih vam bo lažje opustite zaskrbljujoče misli z meditacijo za duševni mir.
Nekatere od številnih potencialnih koristi te starodavne hindujske prakse vključujejo večje samozavedanje, zmanjšanje stresa in pozitivne spremembe v možganih.
Dokazi kažejo, da lahko zlasti meditacija pozornosti ali čuječnost spodbudi večje zavedanje sedanjega trenutka, ne glede na to, ali ta prinaša veselje ali bolečino. Velja, da na splošno dobro pomaga pri obvladovanju čustvenih stisk.
Pozornost je pomemben del budistične meditacije. Budizem sam meni, da je notranji mir bistveni vidik dobrega počutja.
Če ste seznanjeni s pojmom nirvana, morda veste, da se pogosto uporablja za opis stanja evforije ali blaženosti. V budizmu pa ta končni cilj odraža vrsto notranjega miru - mir, ki se pojavi ob odsotnosti trpljenja in želja.
Osredotočena meditacija in povečana pozornost vam lahko posredno pomagata sprejeti in opustiti telesne ter čustvene stiske, ki bi sicer razburkale vode vašega uma.
Redno izvajanje meditacije pripomore k trajnemu duševnemu miru.
4. Vzemite si čas zase
Medtem ko preveč samote privede do osamljenosti, pa ravno prava mera časa, ki ga preživite sami, koristi vašemu dobremu počutju in vam lahko pomaga najti mir v ponorelem svetu.
Pri nekaterih ljudeh čas, ki ga namenjajo samo sebi, sčasoma spodbudi globlji občutek zadovoljstva.
Samota ponuja možnost, da:
- razmisliti o osebnih vrednotah,
- raziščete svojo identiteto,
- ponovno vzpostavite stik s svojimi potrebami,
- preverite svoje meje,
- sprejmete svojo ustvarjalno plat,
- uživate v svojih hobijih in najljubših dejavnostih,
- začnete z meditacijo.
Vsaka od teh dejavnosti lahko poveča duševni mir v vsakdanjem življenju, saj vam pomaga napolniti baterije, se sprostiti in osredotočiti na osebne potrebe.
5. Pisanje dnevnika
Sprva vam bo šlo pisanje slabo od rok in boste morda to počeli neradi, potem pa boste spoznali, da vam zapisovanje občutkov na papir dejansko omogoča drugačno perspektivo, zato se boste tega začeli lotevati z več navdušenja in predanosti.
Pisanje dnevnika vam lahko pomaga predelati in izraziti čustva, ki bi jih sicer zadrževali v sebi.
S pisanjem se seveda ne boste znebili svojih težav. Morda pa boste ugotovili, da vam zapisovanje na papir pomaga zmanjšati njihovo čustveno težo, stanje notranjega miru pa postaja v vašem življenju pogostejše.
6. Vrnite se k naravi
Ko potrebujemo počitek in oddih od vsakdanjega dela, z razlogom odidemo v gozd, v gore ali na morje.
Številne raziskave potrjujejo to instinktivno vedenje: naravno okolje, zlasti zelene površine, lahko ublažijo čustvene stiske ter spodbujajo občutek notranje umirjenosti in duševnega miru.
Preživljanje časa v naravi lahko pripomore k duševnemu miru, saj:
- ublaži skrbi, jezo ali strah,
- lajša stres in spodbuja sprostitev,
- zmanjša tveganje za depresijo in druge duševne bolezni,
- krepi občutke prijaznosti in socialne povezanosti,
- izboljša koncentracijo in osredotočenost.
Obiščite bližnji park, pojdite na izlet v gozd ali pohod v hribe, sprostite se na plaži ob morju ali obali jezera, umažite si roke z nekaj vrtnarjenja.
Notranji mir je dosegljiv vsakomur
Z iskanjem duševnega miru si lahko pomagate pri premagovanju spremenljivih življenjskih razmer z večjo odpornostjo in čustveno trdnostjo.
Čeprav je večji duševni in čustveni mir mogoč za vsakogar, se to morda ne bo zgodilo čez noč. Če si na tej poti zagotovite prijaznost in sočutje, pri čemer ne pozabite, da ima pomembno vlogo tudi potrpežljivost, lahko to veliko spremeni.
Povzeto po Psych Central in drugih virih.
Preberite si tudi:
- 13 duhovnih lekcij za dosego notranjega miru
- Stoicizem: filozofija, ki temelji na vrednosti razuma in čuječnosti
- Kako ostati miren v trenutkih velikega stresa
Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa